Jaz, ti, midva

Najprej sem bila jaz. Potem si bil ti. In nato sva bila midva. Klasičen začetek vsake ljubezenske zgodbe. Zvezde se poklopijo, najdeš svoj manjkajoči delček in ednina kmalu postane dvojina. In nato še množina (tukaj seveda govorim o morebitnem naraščaju in ne o tretji osebi, čeprav se marsikatere ljubezenska zgodba konča tudi na tak način). In zdaj je čas za združitev vajinih življenj, časa in premoženja. Ok, ne gre ravno za združitev imperijev, saj nista Jay-Z in Beyonce, ne govorimo o multimilijonskih nepremičninah in pregrešno dragih avtih. Govorimo bolj o tej različici: ti prideš živeti k meni v mojo malo garsonjero, ki jo bom odplačeval še nadaljnjih 25-30 let, skupaj bova odplačevala in furala en skupen avto, lahko pa s seboj prineseš še tisti laptop, ker moj trenutno ne dela, ampak vse bo ok, ker bova lahko ves čas skupaj in imela se bova lepo kot v romantični komediji. Ta slika je bolj realna, kajne? No, pa sej ni bed, to je pač naša realnost, naši predniki so bili srečni z manj kot imamo mi (to sicer pravijo, ampak jaz še vedno mislim, da lažejo), toda kaj se v resnici zgodi, ko pride do združitve dveh samostojnih oseb in njunih življenj, navad in imetja (laptopa in garsonjere)?

Zdi se mi, da smo generacija, ki ni ravno najbolj fleksibilna in če bi res imeli denar, ki ga premorejo svetovne zvezde, mislim da bi si vsak par kupil kar svojo lastno hišo, srečevala pa bi nekje na pol poti, kot nam je svetovala Neda Ukraden, ki je očitno vedela, o čem govori. In prosim ne reci, da to ni res, sploh ko se zalotiš, da tvoj dragi smrči kot ruski mornar, ti pa si rahlega spanca in vsako noč razmišljaš o tem, da bi si enega dne enostavno skrajšala muke in šla spat na kavč. K prijateljici. Ki živi na drugem koncu mesta. Vsi smo se že znašli v fazi, ko so nas naše boljše polovice spravljale ob živce, pa naj smo jih še tako imeli radi. Poznam punco, ki je bila najsrečnejša takrat, ko je šel njen dragi na poslovno potovanje in je bila sama doma. In ko mine tista prva faza zaljubljenosti, si je verjetno že marsikdo od nas zaželel, čeprav na skrivaj, da bi imeli službo, ki bi nas pošiljala na poslovna potovanja. Samo povem.

In ne gre samo za prostorsko stisko, ki nam včasih povzroča težave, gre tudi za navade in hobije našega partnerja, ki jih spoznamo šele takrat, ko z njim ali njo začnemo preživljati večino svojega časa, ali ko se skupaj vselimo. Tukaj pa grejo lahko zadeve v dve skrajnosti. Beat them ali join them. Poznam recimo pare, ki so se sčasoma združili v eno osebo. Če je bil en od partnerjev vegetarijanec, sta kmalu to postala oba. Oba sta skupaj hodila na jogo, objemala drevesa v parku in odšla na duhovno popotovanje po Indiji. V tem primeru je bila varjanta: join them, ker očitno ne boš mogel zmagati. Oseba A je torej osebi B vztrajno, a zelo subtilno, sporočala, da je bolje, da če svoj življenjski stil uskladita in postaneta ena oseba. Na to ste zagotovo že naleteli. To so ljudje, ki govorijo stvari, kot so: midva jeva, midva bereva, midva praviva, midva misliva… Midva sva eno. Pa s tem ni nič narobe, če ti to, pardon, če VAMA to sede, potem to pač furajta. Ko recimo srečate kolegico, ki kar naenkrat hodi na nogometne tekme, pozna vse komade od Željkota Joksimovića (random ime izvajalca, lahko je kdorkoli, tudi Jan Plestenjak), hodi na kraje, kamor prej ni hodila, potem ste lahko prepričane, da gre za prvo fazo družitve, ki potencialno vodi »midvanje«. Midva sva bila na tekmi in midva poslušava Željkota/Jana. To je to. Poti nazaj ni.

Včasih pa gre za obratno varjanto, ki pa je beat them (hell no, I ain't gonna join them). Recimo, da spoznate fanta/punco, katerega življenjski stil je tako drugačen od vašega, da že v štartu veste, da ne bo prišlo do »midvanja«. Ta oseba pa vam je drugače ful všeč, štekata se na skoraj vsej področjih, razen hobijev, in se sprašujete, kaj vam je storiti. Nič. Ti furaj svoje hobije, on pa naj fura svoje, kje pa piše, da morata skupaj početi čisto vse?! Poznam recimo par, v katerem oseba A obožuje hojo v hribe, tuje filme in živali, oseba B pa za svoj hobi smatra pitje piva. In s tem ni čisto nič narobe. Osebno mislim, da za uspešno zvezo niso potrebni skupni hobiji, ampak skupna moralna prepričanja in podobni cilji za prihodnost. Še vedno si ti lahko ti in počneš stvari, ki pašejo tebi in ne obema, zveza pa je v tem primeru lahko še bolj uspešna, kar ti najbolj jasno postane takrat, ko se zalotiš, da zaradi partnerja laziš na Triglav in se sprašuješ, kako bo to pripomoglo vašemu odnosu. Ne bo. Delaj raje to, kar imaš rad in pojdi na pivo.

In za konec še nekaj besed o »midvanju«, ki gre meni osebno najbolj na živce in za katerega mislim, da bi ga bilo treba zakonsko prepovedati. In sicer izjave tipa: midva sva noseča, midva sva rodila, ali pa še huje, ko tip dejansko reče, da je rodil on?! Resno? Si imel tudi strije in te je mučila jutranja slabost? Si se zredil za 20 kg? Si preživel 20 ur svojega življenja v porodnišnici? Ne, nisi, zato nehajmo s temi neumnimi izjavami in povejmo tako kot je. Ti si jo oplodil, vidva pričakujeta, vidva bosta dobila otroka. Tako. Nikakor pa nista oba noseča, še manj pa nista oba rodila. Drage punce, čas je, da tovrstnim izjavam naredimo konec. Vaše hobije in Jana Plestenjaka si komot prilastijo, to pa je tudi vse.#samopovem