Samo za odrasle

And I'm back! Upam, da me niste preveč pogrešali, če pa ste me, naj vas razveselim z novico, da je sezona jesen/zima, ali kot ji jaz pravim »Samo Povem 2.0« že v polnem teku in upam, da vam bo polepšala kakšno megleno ljubljansko jutro. Po hladnih jutrih sodeč je poletje že skoraj za nami in verjetno vas že precej zanima, če se je med poletjem zakuhala kakšna sočna zgodba. No, ni se. Zgodb je bilo sicer precej, a naj vam takoj povem, da se poleg kakšnega sporočila iz Jemna in kakšnega nespodobnega povabila s strani pijanih prijateljev (god bless them), ni zgodilo nič posebno pretresljivega. Venera je štrajkala, štrajkala sem jaz, leva dojka pa je bila, za razliko od lani, letos na varnem. V bistvu sta bili obe dojki letos na varnem. Kaj naj vam rečem, poletja mi niso bila nikoli naklonjena, zato pa več pričakujem od jeseni. In ko smo že pri pričakovanjih… V zadnjem času sem veliko razmišljala o pričakovanjih in o tem, kako se naša pričakovanja in realnost v večini primerov ne skladajo. Tisti, ki pa me redno spremljate pa verjetno že veste, kaj lahko pričakujete. Tako je, čas je za anekdoto.

Priprave na dopust so se začele. In potem ugotoviš, da bo potrebno kar nekaj usklajevanj, splošne logistike ter kompromisov, da zadovoljiš potrebam štirih oseb. En hoče doživeti utrip mesta (beri: imeti hoče bližino lokalov z najbolj poceni pivom), en hoče imeti plažo (na kateri lahko spije pivo), en hoče bazen (in pivo) in en hoče vse to plus mir in tišino (to bi bila seveda jaz). In naletimo na super deal. Hotel Bambi, Tenerife – Adults Only. Kaj naj vam rečem. Ko si po službeni dolžnosti vsak dan v stiku z vsaj stotimi otroki, katerih imen ne pozabiš tudi med dopustom, ti res ni do tega, da bi si s čimerkoli kvaril svoj notranji mir. Ajde, enega še prenesem, vse kar je več kot to, pa že krepko presega moj počitniški normativ. Samo povem.

Skratka, odločimo se za tega Bambija in že začnejo padati špekulacije, ali gre res za to, da tam pač ni otrok, ali pa se morda dogaja kaj veliko bolj spornega. Že samo ime Bambi je namreč malce dvoumno. Po eni strani v misli pričara nedolžni Disneyjev lik, po drugi strani pa nehote pomisliš na ime nadobudne porno igralke. Pardon, igralke v filmih za odrasle, ta blog je classy, remember? Razmišljati torej začnemo o tem, da nas bo kdo morda povabil k sodelovanju v orgiji in povem vam, da bi vabilo, glede na mojo poletno kilažo, gladko zavrnila. V mislih imamo torej razne nespodobne scenarije, kad ono… Ništa. Bambi je samo child free hotel. Preprosto in nedolžno. Ok, mogoče je bil najbolj sporen prizor ta, ko smo pri zajtrku zagledali nemškega transvestita, ampak, dragi moji, mi nismo generacija, ki bi nas kaj takega šokiralo. Bili smo namreč priča metamorfoze Brucea Jennerja v Brucea Kardashiana, for god's sake, in nato še v Caitlyn Jenner. Ne, preobrazbe, takšne in drugačne, nas ne ganejo.

To pa so ta pričakovanja. Misliš na eno, dobiš drugo. Zelo podobno online dejtanju torej. Piše, da je poznavalec vin, v resnici pa je pijanec, to zgodbo sem vam že povedala. Nisem pa vam povedala ene druge zgodbe, ki se mi je zgodila pred leti, ko sem bila vabljena na nek piknik. Rečeno mi je namreč bilo, da bo na tem pikniku veliko mladih fantov, nekih karateistov, ali nekaj takega. Skoraj že ne bi šla, pa so bile obljube o čednih športnikih čisto preveč mamljive. In tako se odločim, da pa le grem na ta piknik. Ja, karateisti so bili res tam. Poročeni karateisti s svojimi otroki in partnerkami. Fail. In kaj narediš? Nič. Ješ čevape in čakaš, da boš šla domov. Vmes pa že resno razmišljaš, da bi pa mogoče le poklicala tistega poznavalca vin. Prepričana si, da bi se čisto dobro ujela, sploh če bi bila prisotna še kakšna steklenica vina.

In ker sem človek, ki nase rad navleče čudno karmo, se mi je podobna situacija zgodila tudi še enkrat v savni. Klicala me je namreč kolegica in vztrajno vabila v savno na DIF-u. Rekla je namreč, da sta bili tam z eno drugo kolegico in da je bilo ogromno mladih lepih fantov in da je absolutno treba še kdaj it tja. Ok, pa grem, spet se pustim prepričat. In tako sediva v savni, ko noter prikoraka ostareli gospod, za katerega dvomim, da je bil kadarkoli v svojem življenju športnik. In ta gospod te naslednjih nekaj minut prav očitno bulji v dele telesa, ki niso bili namenjeni za ogled. Vsaj njemu ne, če smo čisto pošteni. I sad jebiga šta češ, sjediš i plačeš. Od tistega incidenta naprej dvomim v čisto vsako obljubo, ki vključuje mlade in čedne fante. Če pa ve, drage punce, hočete videti mlade in čedne fante, me definitivno ne vabit zraven. Ker jih ne boste videle. Če pa so vam všeč starejši nespodobni gospodje, I'm your girl.

Toliko o pričakovanjih. In naj zaključim še z eno zgodbo, ki se je pripetila nekomu nekoč zdavnaj, nekje v Ljubljani. Punca v jutranjih urah nekje naroči burek. Sirov burek, če smo čisto natančni. Dobi pa mesnega. Ko se pritoži gospodu, ki je ta burek dal, ji on suvereno odgovori: »Kar's naročila, to's dobila.« Včasih pač ni prostora za reklamacije. Jaz pa vseeno upam, da bo nova sezona bloga dosegla in presegla vaša pričakovanja. Kar boste naročili, boste tudi dobili. #samopovem