Jaz, ti, midva

Najprej sem bila jaz. Potem si bil ti. In nato sva bila midva. Klasičen začetek vsake ljubezenske zgodbe. Zvezde se poklopijo, najdeš svoj manjkajoči delček in ednina kmalu postane dvojina. In nato še množina (tukaj seveda govorim o morebitnem naraščaju in ne o tretji osebi, čeprav se marsikatere ljubezenska zgodba konča tudi na tak način). In zdaj je čas za združitev vajinih življenj, časa in premoženja. Ok, ne gre ravno za združitev imperijev, saj nista Jay-Z in Beyonce, ne govorimo o multimilijonskih nepremičninah in pregrešno dragih avtih. Govorimo bolj o tej različici: ti prideš živeti k meni v mojo malo garsonjero, ki jo bom odplačeval še nadaljnjih 25-30 let, skupaj bova odplačevala in furala en skupen avto, lahko pa s seboj prineseš še tisti laptop, ker moj trenutno ne dela, ampak vse bo ok, ker bova lahko ves čas skupaj in imela se bova lepo kot v romantični komediji. Ta slika je bolj realna, kajne? No, pa sej ni bed, to je pač naša realnost, naši predniki so bili srečni z manj kot imamo mi (to sicer pravijo, ampak jaz še vedno mislim, da lažejo), toda kaj se v resnici zgodi, ko pride do združitve dveh samostojnih oseb in njunih življenj, navad in imetja (laptopa in garsonjere)?

Zdi se mi, da smo generacija, ki ni ravno najbolj fleksibilna in če bi res imeli denar, ki ga premorejo svetovne zvezde, mislim da bi si vsak par kupil kar svojo lastno hišo, srečevala pa bi nekje na pol poti, kot nam je svetovala Neda Ukraden, ki je očitno vedela, o čem govori. In prosim ne reci, da to ni res, sploh ko se zalotiš, da tvoj dragi smrči kot ruski mornar, ti pa si rahlega spanca in vsako noč razmišljaš o tem, da bi si enega dne enostavno skrajšala muke in šla spat na kavč. K prijateljici. Ki živi na drugem koncu mesta. Vsi smo se že znašli v fazi, ko so nas naše boljše polovice spravljale ob živce, pa naj smo jih še tako imeli radi. Poznam punco, ki je bila najsrečnejša takrat, ko je šel njen dragi na poslovno potovanje in je bila sama doma. In ko mine tista prva faza zaljubljenosti, si je verjetno že marsikdo od nas zaželel, čeprav na skrivaj, da bi imeli službo, ki bi nas pošiljala na poslovna potovanja. Samo povem.

In ne gre samo za prostorsko stisko, ki nam včasih povzroča težave, gre tudi za navade in hobije našega partnerja, ki jih spoznamo šele takrat, ko z njim ali njo začnemo preživljati večino svojega časa, ali ko se skupaj vselimo. Tukaj pa grejo lahko zadeve v dve skrajnosti. Beat them ali join them. Poznam recimo pare, ki so se sčasoma združili v eno osebo. Če je bil en od partnerjev vegetarijanec, sta kmalu to postala oba. Oba sta skupaj hodila na jogo, objemala drevesa v parku in odšla na duhovno popotovanje po Indiji. V tem primeru je bila varjanta: join them, ker očitno ne boš mogel zmagati. Oseba A je torej osebi B vztrajno, a zelo subtilno, sporočala, da je bolje, da če svoj življenjski stil uskladita in postaneta ena oseba. Na to ste zagotovo že naleteli. To so ljudje, ki govorijo stvari, kot so: midva jeva, midva bereva, midva praviva, midva misliva… Midva sva eno. Pa s tem ni nič narobe, če ti to, pardon, če VAMA to sede, potem to pač furajta. Ko recimo srečate kolegico, ki kar naenkrat hodi na nogometne tekme, pozna vse komade od Željkota Joksimovića (random ime izvajalca, lahko je kdorkoli, tudi Jan Plestenjak), hodi na kraje, kamor prej ni hodila, potem ste lahko prepričane, da gre za prvo fazo družitve, ki potencialno vodi »midvanje«. Midva sva bila na tekmi in midva poslušava Željkota/Jana. To je to. Poti nazaj ni.

Včasih pa gre za obratno varjanto, ki pa je beat them (hell no, I ain't gonna join them). Recimo, da spoznate fanta/punco, katerega življenjski stil je tako drugačen od vašega, da že v štartu veste, da ne bo prišlo do »midvanja«. Ta oseba pa vam je drugače ful všeč, štekata se na skoraj vsej področjih, razen hobijev, in se sprašujete, kaj vam je storiti. Nič. Ti furaj svoje hobije, on pa naj fura svoje, kje pa piše, da morata skupaj početi čisto vse?! Poznam recimo par, v katerem oseba A obožuje hojo v hribe, tuje filme in živali, oseba B pa za svoj hobi smatra pitje piva. In s tem ni čisto nič narobe. Osebno mislim, da za uspešno zvezo niso potrebni skupni hobiji, ampak skupna moralna prepričanja in podobni cilji za prihodnost. Še vedno si ti lahko ti in počneš stvari, ki pašejo tebi in ne obema, zveza pa je v tem primeru lahko še bolj uspešna, kar ti najbolj jasno postane takrat, ko se zalotiš, da zaradi partnerja laziš na Triglav in se sprašuješ, kako bo to pripomoglo vašemu odnosu. Ne bo. Delaj raje to, kar imaš rad in pojdi na pivo.

In za konec še nekaj besed o »midvanju«, ki gre meni osebno najbolj na živce in za katerega mislim, da bi ga bilo treba zakonsko prepovedati. In sicer izjave tipa: midva sva noseča, midva sva rodila, ali pa še huje, ko tip dejansko reče, da je rodil on?! Resno? Si imel tudi strije in te je mučila jutranja slabost? Si se zredil za 20 kg? Si preživel 20 ur svojega življenja v porodnišnici? Ne, nisi, zato nehajmo s temi neumnimi izjavami in povejmo tako kot je. Ti si jo oplodil, vidva pričakujeta, vidva bosta dobila otroka. Tako. Nikakor pa nista oba noseča, še manj pa nista oba rodila. Drage punce, čas je, da tovrstnim izjavam naredimo konec. Vaše hobije in Jana Plestenjaka si komot prilastijo, to pa je tudi vse.#samopovem

30+

Kaj pričakovati, ko pričakujete? Veliko 30-ko namreč. Zloveščo fiktivno zgornjo starostno mejo, ki naj bi nam pokazala, kako zelo smo bili v življenju uspešni, ali pa kako zelo nam je spodletelo. Mejo, ki v nas zbudi nenadno željo po reprodukciji/botoksu/ločitvi/samorefleksiji… Ali popolnem zanikanju. In kaj v resnici lahko pričakujete, ko vas doleti ta družbeno sprejeta meja? Morda počasnejšo prebavo, prvo gubico, za katero vsem razlagate, da ste samo malce zaležali, skrivnostno kožno znamenje, za katero se potem izkaže, da je starostna pega. Ni pa vse tako zelo slabo. S starostjo dobite tudi super-moči, kot je znatno znižanje tolerance do kretenov/lažnivcev/prešuštnikov, hitrostno računanje, ko nekomu poveste izmišljeno letnico rojstva in morate potem na hitro povedati, koliko ste stari ter izredno hvaležnost do vikendov, ko vam ni treba iti nikamor in lahko brez slabe vesti poležavate in čistite stanovanje. Dejstvo je, da v DM-a ne hodite več po najnovejšo maskaro ali parfum, temveč po čistila, ki so tisti teden v akciji. In zato je pred vami je tokrat vodnik za življenje po 30. letu, poln neprecenljivih modrosti, ki sem jih slišala od neke kolegice, ker jaz do te meje še nisem prišla (prvi namig: nauči se lagati o svoji starosti, kjerkoli in kadarkoli). 

In tukaj je že drugi namig: s facebooka hito izbrišite letnico rojstva (to velja tudi za vsa ostala socialna omrežja). Lahko pa seveda pustite datum, ker boste seveda veseli rojstnodnevnih čestitk, vendar vse bližnje že vnaprej opozorite, da se izogibajo omembi kakršnikoli številk. Vse najboljše. Pika. Če imate mlajšo sestro ali brata, tudi njo/njega počasi navajajte na laganje o njihovi starosti, ker se vam lahko zgodi, kot se je že meni, da sva z mlajšo sestro trenutno enako stari, oziroma se mi zdi, da sem jaz celo že eno mlajša od nje. Kalkulacije morajo biti torej previdno premišljene že vnaprej, usklajevanje s sestrami in brati pa je ključnega pomena.

Namig številka tri: hidratacija in prehranska dopolnila. O dvodnevnih mačkih sem vam že pravila in tisti, ki mislite, da pretiravam, očitno še niste dosegli te magične zgornje starostne meje. V srednji šoli smo šli žurat v petek, v soboto smo se dobili na pijači, v nedeljo pa smo obvezno v centru spili še kakšno kavo. Zdaj pa srčno upaš, da bo kolegica svoj rojstni dan praznovala v petek, da imaš potem še dva dni, da se v miru spraviš skupaj. Že žurka slučajno pade na soboto pa že vnaprej razmišljaš, da boš v ponedeljek vzela bolniško ali zaglumila lastno smrt. Seveda pa te začnejo napadati tudi misterijozne zdravstvene težave, izguba kakšnega manjšega organa, za katerega sploh nisi vedel, kakšno funkcijo opravlja in splošno pomanjkanje energije. V tem primeru redno spremljajte akcije prehranskih dopolnil in ne pozabite na vnos tekočin (sem lahko štejete tudi kavo in alkoholne pijače). Letos poleti, ko smo prispeli na cilj naše počitniške destinacije, nas je recimo najbolj razveselilo dejstvo, da imamo v neposredni bližini 24-urno nujno medicinsko pomoč. Žalostno, vendar resnično. Oddihe torej vedno planirajte tako, da imate na dosegu rok kakšno lekarno in/ali dežurnega zdravnika. Samo povem.

Četrti namig: pogumno se spopadajte s stereotipi. Dejstvo je, da ko dosežeš 30-ko, poleg daril dobiš tudi klasična vprašanja tipa: »Zakaj si še vedno samska? Kdaj boš imela naraščaj? Kdaj se boš naročila na pregled tistega sumljivega znamenja?« Samo v primeru, da si do tega leta že poročena (po možnosti bogato poročena), imaš dva otroka (fantka in punčko), se tem vprašanjem lahko izogneš. V tem primeru si gud. Tvoj lajf je popoln. Če pa ne, potem se kar pripravi na municijo in slabo vest. Še huje kot ta vprašanja pa je, ko te te stvari nehajo spraševati, ker to pomeni, da so nad tabo že vsi dvignili roke. Mene recimo, nihče več ne sprašuje, kdaj bom imela otroke in ne vem, kaj točno naj si o tem mislim. 

Vprašanja pa niso rezervirana samo za samske. Poznam ljudi, ki so v zvezi in ki se prav tako srečujejo z nenehnimi vprašanji, kot so: »Kdaj se bosta poročila? Kdaj bosta imela otroke? Kdaj bosta imela drugega otoka?« Itd… In bognedaj, da si v zvezi in se malo zrediš, ker te vsi, od staršev, prijateljev in čistilke v službi, že gledajo v trebuh in sprašujejo, kdaj boš šla na porodniško. Ne vejo pa, da je tvoj trebušček samo posledica ljubezni do hrane in piva. Skratka, ni pomembno, kakšen je tvoj zakonski stan, vprašanja te lahko še vedno doletijo. Pazi pa se dneva, ko te ljudje nehajo spraševati, takrat je šele bed.

Dragi moji, če ste to mejo že dosegli, potem veste, o čem govorim. Če pa vas to še čaka pa si pomagajte z mojimi namigi. Ampak nikoli, ampak res nikoli, si ne kupite mačke (to predvsem velja za samske), ker s tem ste v bistvu že priznali, da ste vrgli puško u koruzo. Še en stereotip, na katerega človek mora biti pozoren, pa če imate mačke radi ali pa ne. Don't go there :) #samopovem

   

It's Not Me It's You

Resnica ali laž? To je zdaj vprašanje. Dejstvo je, da imamo vsi na lagerju cel kup izgovorov, nedolžnih laži in polresnic, ki jih uporabimo, ko nam v življenju zagusti. Včasih se ti pač enostavno ne da s kom dobiti, ne da se ti kam iti in takrat pride čas za preizkušanje lastne kreativnosti pri sestavljanju zgodbic, ki te bojo izvlekle ven iz kakšne neprijetne situacije. Meni recimo domišljija najbolj cveti ob pol sedmih zjutraj, ko je treba vstati in se odpraviti v službo. V tem trenutku sestavim cel scenarij, ki vključuje fejkanje lastne smrti in novega življenja nekje v Mehiki pod imenom Maria Lopez, hčere Carlosa in Conchite Lopez, ki podnevi opravlja službo natakarice, na skrivaj pa sanja, da bo nekega dne postala slavna pevka/igralka/inšeostalihstostvari, kot njena sorodnica J.Lo. Če si boš že nekaj izmislil, bodi vedno pozoren na detajle. Na detajlih te lahko dobijo. Verjetno pa je najtežje, ko se je treba izvleči iz kakšne zveze, a si preveč ponosen, da bi šel v Jemen, in takrat se začne čisto nova zgodba, ki pa ne vključuje kaj veliko domišljije, ker so moški preprosti in se raje držijo klišejev. In teh klišejev se bomo lotili danes, v preprosti igrici Resnice ali laži.

Začeli bomo z enim od verjetno najbolj klasičnih klišejev, ki se mu reče »Trenutno mi ni do resne zveze«. Resnica ali laž? Laž. In to velika. Ko ti nekdo reče, da mu ni do resne zveze, v resnici hoče povedati, da mu ni do zveze S STABO. Samo, da ta »s tabo« seveda izpusti, ker bi se S TABO mogoče še kdaj dobil. If you know what I mean. Kaj pa slišiš ti? Da pač ni človek, ki bi se spuščal v resne zveze, da morda pa si nekega dne premisli, sploh ko bo videl, kako krasna in zabavna si, najbolj pa ti je všeč ta beseda »trenutno«, ki vliva upanje, da bo nekoč do zveze morda prišlo. Ne bo. Vsaj ne s tabo. Tega istega tipa boš prej kot slej odjebala, ker se bo ta »trenutno« malce zavlekel, tebi pa se ne bo dalo čakati, ali pa še huje – on bo odjebal tebe, ker bo spoznal punco, s katero bo pa hotel biti v zvezi. Kar je seveda ultimativni udarec za ego in srce. Ti si se mogoče več mesecev, ali celo let, trudila, da ga pripraviš do tega, da se s tabo spusti v zvezo, čeprav to nikoli ni bila opcija. Ampak nimaš kaj, kot da se v prihodnosti pripraviš na to tako, da tako situacijo že v štartu odpikaš.

»Nimam časa, ful sem zaseden, trenutno mislim samo na svojo kariero« Še ena laž. V resnici ti hoče povedati, da mu je vse drugo bolj pomembno kot ti. Raje se bo dobil s prijatelji kot S TABO, raje bo cel dan v službi, ali gradil kariero DJ-ja/natakarja/trenerja namiznega nogometa, ker mu to služi kot izgovor, da te ne rabi soočiti z resnico, ki pa je – kot v prejšnjem primeru- da pač noče biti S TABO. Tudi v tem primeru se bo njegov čas magično sprostil, služba mu ne bo več tako pomembna, ko spozna punco, s katero bo hotel biti. Ti pa si do takrat seveda uvidevna, nočeš mu težiti, podpiraš njegove sumljive plane in hobije, nudiš mu moralno podporo, z njim se dobivaš takrat, ko njemu sede, ker je model pač ful bizi. In zakaj? Ker si budala. In ker ne znaš brati med vrsticami. Been there, done that. Samo povem.

»Raje bi videl, da sva samo prijatelja« Resno? Zanimivo je, da ta definicija prijateljstva v njegovih očeh izgleda nekako tako: dobila se bova, ko bom jaz imel čas, ti mi boš vedno na razpolago, če nama (s tem misli MENI) bo pasalo, sva lahko malenkost več kot samo prijatelja (od tod tudi fraza »Netflix and chill, če ne veste, kaj to pomeni, google it), jaz pa se seveda lahko dobivam tudi z drugimi, kar boš ti seveda mirno sprejela, ker sva samo prijatelja. In ne, ne boš smela pasti ven, ko bom imel resno punco. Ker sva samo prijatelja. Model. Dej, no. Komu ti lažeš? Najprej si preberi definicijo prijateljstva, potem pa premisli, če res hočeš predlagati nekaj tako neumnega in predvsem sebičnega. Pa še mali nasvet – če s to punco/fantom v resnici nikoli sploh nista bila prijatelja in sta se dobivala, no, iz drugih razlogov, potem recita bobu bob. S tabo se hočem dobivati dokler ne spoznam nekoga, ki mi je bolj všeč. Grdo, ampak vsaj resnično. Če oseba tega ne bo mirno sprejela (in tega seveda ne bo mirno sprejela), je še vedno opcija, da greš v Jemen. In v tem primeru se mi ta opcija sploh ne zdi tako neumna.

In še zadnji scenarij, ki mi je morda še najbolj bizaren. Si s tipom, ki trenutno noče resne zveze/ful je zaseden/hoče da sta samo prijatelja in ti začne razlagati, kaj si v resnici želi od zveze oziroma potencialne partnerke. Hoče, da je pametna, duhovita, da rada športa, potuje itd. in v vseh točkah opiše tebe (ok, ta seznam lastnosti je očitno malce izmišljen, sploh tole športanje, drugo seveda drži, ampak hočem nekaj dokazati). Skratka, po njegovih besedah si TI njegova idealna partnerka. Ampak ne. Hoče biti s punco, ki je točno takšna kot si ti, ampak ne S STABO. Pa zdej ti meni razloži, v čem je fora. Ker meni očitno tole ni jasno. Ne predstavljam si, da bi spoznala nekoga, ki bi mi ustrezal v vseh točkah, jaz pa ne bi hotela biti z njim. Ali pa je to spet nekakšen bizaren izgovor, ki očitno potrebuje svojo kategorijo in priročnik. Jaz vam pri tem žal ne morem pomagati. Mislim, da ste do zdaj že ugotovili, da tale blog služi bolj razvedrilu, kot pomoči, ker si za enkrat še sama ne znam pomagati.

In to je to. It's you. Samo, da je ljudem to lažje zakamuflirati in prodati kakšno zgodbo. Je pa res, da je včasih kakšna zgodba, čeprav je na videz bizarna, lahko tudi resnična. Saj poznate tisto staro šolsko foro »the dog ate my homework«, no meni se je dejansko zgodilo, da mi je od kolegice pes zgrizel neke papirje, ki sem jih imela pripravljene za službo. Pes mi je dobesedno prežvečil nalogo. Seveda sem se v službi izmislila nekaj drugega, ker kdo pa bi mi verjel. Resnicaje včasih bolj bizarna od laži. Maria Lopez out. #samopovem

Bivši

Bivši. Vsi jih imamo. Eni jih imamo več, drugi pa manj. Za nekatere so le nostalgičen spomin na preteklost, za druge pa nujno zlo. Kot menstrualni krči ali pa nove epizode The Kardashians. Nekako jih pač sprejmeš in s tem tudi živiš, ne glede na to, kako mučno zna biti, ko jih kje čisto slučajno srečaš. Ko se spustiš v neko zvezo žal ne moreš predvideti, kako dolgo bo trajala. Zveze niso mlečni izdelki, s čisto jasnim rokom svojega obstoja, ne pridejo s preverjenim receptom in dejstvo je, da se nekatere zveze prej kot slej končajo. Od nas pa je odvisno, koliko časa bomo potrebovali, da jih prebolimo in gremo naprej. Nikakor pa ne smemo dovoliti, da nam, kot tisti sumljivi sir v tvojem hladilniku, na katerem se že nabira plesen in je zdaj že v vseh odtenkih mavrice, zasmradijo življenje. Pred vami je vodič za življenje po propadlih zvezah in prijateljski nasvet, da tisti sir (ki je trenutno v odtenkih sumljivo roza barve) končno vržete ven iz svojega življenja.

Najprej se lotimo delitve premoženja. Ko si nekaj časa v zvezi, se neke stvari pač naberejo in nekatere se delijo. Ne govorim samo o materialnih stvareh, kot so spodnje perilo, zobne krtačke in hišni ljubljenčki. Btw, skupni nakup hišnih ljubljenčkov je a very bad idea. Sama teh izkušenj nimam, ker sem kriva za množični pomor marsikatere sobne rastline, vključno s kaktusom, in ne, tudi ljubljenček pri meni verjetno ne bi živel dlje od tistega ubogega kaktusa, poznam pa ljudi, ki so po koncu zveze imeli skupno skrbništvo nad kakšnim psom ali mačko. Predstavljajte si, da greste narazen s partnerjem, ki je vaše življenje spremenil v nočno moro in ki ga zdaj še komaj pogledate, vendar pa se za voljo uboge nedolžne živali morata dobivati še več let po tem, ko je zveze konec. Hell no! Tiste njegove bokserice in krtačko lahko komot vržeš v smeti, psa pa… No, tu se stvari zakomplicirajo. Moj nasvet je, da tega ne prakticirate, razen če ste v zvezo res prepričani, kar pa seveda, vsaj na začetku, vsi smo. In zato kupiš tistega psa ali pa avto.

  

Ne gre pa samo za stvari in domače ljubljenčke, gre tudi za skupne prijatelje in lokacije. Če sta s partnerjem kar nekaj časa skupaj, sta verjetno spoznala tudi nekaj prijateljev in vprašanje je, kdo zdaj komu pripada. Ok, jaz dobim Moniko, Sašo in Mateja, ti pa une ostale tri, ki meni pač ne potegnejo. Al kako? Ti se lahko prosto giblješ po Mostah, Fužinah in Štepanjcu, jaz pa imam čez Šiško, Bežigrad in Center. In potem se čisto slučajno srečata na Rudniku, ki je no man's land in za katerega nista določila pravil igre. In to na kavi z Matejem, ki naj bi pripadel tebi. Po propadu nekaterih zvez bi se bilo še najlažje preseliti v kakšen drug kraj, kjer se lahko svobodno sprehajaš v trenirki in brez mejkapa, brez strahu, da bi lahko nabasal na kakšnega bivšega. Lahko pa imaš blazno srečo in je tvoj bivši tisti, ki se preseli daleč stran, kot se je pred leti zgodilo meni, ko se je takratni fant po koncu zveze preselil v Avstralijo. Dejansko. God bless him. Če to ni najlepša stvar, ki se ti v tistem trenutku lahko zgodi. Jaz pa se mislila, da me ne mara. Ko bi bili vsi fantje takšni kavalirji, ki bi po koncu zveze preprosto izginili nekam daleč stran, tebe pa pustili, da konec zveze v miru preboliš in se svobodno (z mastnimi lasmi, strgano trenirko in rahlo zmačkano) sprehajaš po mestu. In ne govorim o pobegu v Jemen, ker to je pa samo an asshole thing to do. Samo povem. 

Žal pa nekateri fantje ostanejo tukaj. Večina jih ostane, ti pa moraš biti pripravljena na to, da se bosta prej kot slej srečala. Zato se prve par mesecev po razhodu blazno rihtaš vsakič, ko stopiš ven iz stanovanja, čeprav greš samo do prvega koša za smeti. Lasje so čisti, mejkap je on fleek, spodnje perilo se ujema (kot da obstaja šansa, da se bosta dala dol na prvi klopci v soseski), mogoče maš s sabo še kakšnega seksi prijatelja, da mu dokažeš, da se imaš d best. Skratka, prvih par mesecev živiš v akutnem strahu in agoniji. Zgledaš sicer super, ampak takrat ga zagotovo ne boš srečala. Srečala ga boš nekega random dne, po prepiti noči, ko bo za tabo puhtel vonj po alkoholu, mejkap boš imela razmazan, skratka, videti boš kot Picassova slika, malo ti bo slabo in evo ga. Tvoj bivši stoji pred tabo. Nasmejan, zdrav in lepo oblečen. Zraven njega pa lepa 21- letnica s čistimi lasmi in svežimi ličili. In to je to, to je realnost. Po koncu zveze je on dobil novo punco, ti pa krizo srednjih let. In drinking problem.

Mogoče je zdaj malenkost lažje, ko na facebooku lahko vidimo, kje in kdaj se naši bivši gibljejo. Saj veste tisto, ta pa ta is attending an event near you. In na ta event pač hočeš iti tudi ti, ker se takrat nista jasno dogovorila o lastništvu nad bendom, ki ti je všeč. In pač greš in upaš, da se ne bosta srečala. Za vsak slučaj pa se vseeno zrihtaš, obuješ petke in si videti srečna in sveža. Ker pa si malce živčna, spiješ kakšno pivo preveč in spet se ponovi zgodba iz prejšnjega odstavka. Ura je že polnoč, malce pijana sediš v bližini grmovja (za hiter in učinkovit umik - logistika je namreč v teh primerih izredno pomembna), mejkap je že razmazan, tebi pa dol visi za ves svet. Ko mimo pride on. Svež, nasmejan in z novo punco. Reflektor v bližini grmovja se prižge (nujno, ampak res nujno v naprej preverite vaš načrt za umik!), na hitro se spogledata in se za voljo dostojanstva (predvsem tvojega) pretvarjata, da se ne poznata. Seveda ti je totalno bedno in zato najprej najdeš nekaj, s čimer se lahko potolažiš. S prijateljicami si zato naročite še eno pivo in debatirate o tem, kako se je tvoj bivši malce zredil, kako je začel izgubljati lase in kakšno srečo imaš, da nista več skupaj. Globoko v sebi pa ti je bed in on se ni zredil tako zelo, kot se tebi v tistem trenutku zdi. In najhuje od vse ga pa je to, da si ravno ti tista, ki je v veliki meri zadolžena za to, da tip zdaj zgleda bolje kot je takrat, ko si ga spoznala. Ti si tista, ki si ga prepričala, naj neha nositi gojzerje/kroksice/mokasine, ti si tista, ki mu je predlagala novo pričesko, ki mu ful paše in zdaj je ves ta trud in delo v rokah nekoga drugega, ki tega sploh ne zna cenit. Punce dobro veste, o čem govorim.

Moji bivši pa so zadolženi za obstoj tega bloga. Slišala sem, da je neka punca, ki je brala moj blog rekla, da je samskim ženskam očitno tako hudo, da resno razmišlja, da bi se vrnila svojemu bivšemu. No, ni tako hudo. Če nič drugega, se ravno zaradi vseh teh tipov zgodbe pišejo same od sebe. Kakšna zabavna zgodba pa vedno pride prav. Hvala vsem bivšim in random kretenom. Kaj bi mi brez vas? #samopovem