Kronično srečna

Znanstveno dokazano je, da serotonin opravlja zelo pomembno funkcijo v naših možganih. Če ga je premalo, pride do neravnovesja, kar posledično vodi v slabo počutje ali depresijo. Ta mood mi je precej znan. Zgodi se mi vsako jutro, ko se pripravljam na odhod v službo in si začnem postavljati filozofska vprašanja o pomenu življenja, o obstoju vesoljcev in relokaciji na kakšen eksotičen otok sredi Oceanije. In ne pozabimo na jutranje načrte, ravno ko kava kicks in ter dobiš občutek, da je vse mogoče. Ta občutek mogoče poznate tudi pod psevdonimom »kaj vse bom naredila danes, ko se vrnem iz službe« in v glavi že padajo visokoleteči plani tipa: pomila bom posodo, šla na sprehod do centra, dobila se bom s kakšno prijateljico, napisala drugo poglavje romana, ki ga pišem še od prvega letnika gimnazije, posesala bom po tleh, plačala račune, mogoče naredila kakšen jogijski položaj… In kaj se zgodi? Pridem domov in zaspim na kavču. Ter si obljubim, da bom vse to naredila jutri. Pravijo, da je najlepše živeti v lastnih utvarah, I second that.

In če nekaterim serotonina primanjkuje, imam občutek, da ga imajo nekateri way too much. Vsak od nas zagotovo pozna enega tistega človeka, ki se že zbudi nasmejan (in ne zato, ker mamila ter alkohol od včeraj še vedno delujejo), ki že na vse zgodaj vse pozdravlja z glasnim »dobrooo jutrooo«, ti pa tiho načrtuješ eno hitro murder-suicide situacijo, samo da ne bi bil del tega jutranjega optimizma. To so ljudje, ki potrebujejo nekih pet ur spanca, medtem ko jih ti potrebuješ deset, ki kupijo letno karto za fitness, ti pa kupiš nov in bolj udoben kavč, ki imajo službo, otroke, psa in kredit, ti pa se brez sramu uležeš na vsako ravno površino, ker si tok fucking utrujena od tistega jutranjega rituala, ki se mu reče prebujanje. Jaz res ne vem, na čem so ti ljudje, ampak I want some. Ravno včeraj sem govorila s sodelavko, ki že nekaj let načrtuje, da bi napisala učbenik za tuji jezik, zmenila se je že celo za ilustracije ter zbrala nekaj sredstev, ko pa sem jo vprašala, zakaj tega ni izpeljala, je rekla samo: »Ni se mi dalo.« Najhuje pa je to, da jo popolnoma razumem. Samo povem.

Občutek imam, da so to ti isti ljudje, ki se vsaj petkrat na leto zaljubijo. Ker imajo preveč energije in optimizma, ki ga jaz očitno nimam. Moja prijateljica, ki je drugače v dolgi in zvesti zvezi že kar nekaj let, pravi, da se zaljubi vsaj enkrat na mesec. Če pa ni pravega kandidata, si pa ga izmisli. Ker je to početje zabavno in ker si z njim preganja dolgčas. Jaz pa mislim, da bi se morala z nekom posvetovati glede tega, but that's just me. Ampak dejansko obstajajo ljudje, ki si ljubezen dozirajo tako, kot si nekateri v kavo vsujejo sladkor. To so ljudje, ki ne iščejo »the one« ampak bolj »anyone«. To so ljudje, ki se v enem mesecu zaljubijo, načrtujejo poroko, izberejo imena bodočih otrok, se razidejo in čez en mesec ponovijo vajo z nekom drugim. Jaz recimo rabim en mesec časa, da se odločim, kateri telefon si bom kupila. In ko si ga kupim, ga imam vsaj pet let, dokler mi popolnoma ne zašteka, ker je stokrat padel po tleh, ampak ga imam neizmerno rada in ko si že kupim nov telefon, še en mesec trpim zaradi odtegnitvenega sindroma, ker ves čas mislim na tisti stari telefon. V resnici pa ne vem, kaj je huje. Biti zaljubljen vsaj enkrat na mesec, ali pa enkrat na pet let.

Dejstvo je, da vsi iščemo srečo. Živimo pa v časih, ko je sreča postala nekaj instantnega. Kupi srečko, zadeni denar in boš srečen. Ta varjanta. In tukaj se pojavljajo razni guruji, ki nam obljubljajo nirvano, če bomo zjutraj spili toplo limonado z ingverjem, če se bomo odpovedali glutenu – in če se za sekundo ustavimo pri glutenu – oh common! Jaz res ne morem več poslušat tega jamranja o posledicah uživanja glutena, ker gluten NI fucking kriv za vse vaše težave. Dve leti nazaj je bila dežurni krivec kandida, zdaj je to gluten, čez dve leti pa bo že nekaj novega. Vedno je nekaj! Move on people! In ne prodajajte mi zobne paste brez glutena, ker to je šlo že predaleč. Ali pa piškotov brez glutena, jajc, soje, mleka in oreščkov. A mi lahko pliz nekdo pove, iz česa so potem narejeni ti piškoti. Jaz res ne razumem. In upanja na boljše čase mogoče? Iz samorogov in škratov?

Skratka, mini izpad zaradi glutena, zdaj pa se lahko vrnemo nazaj na guruje aka life coaches. Dandanes nam vsak, ki ima pet minut časa, prodaja svojo filozofijo in deli nasvete kot bombone. Do this, don't do that. Pa kdo si ti sploh, se včasih vprašam, medtem ko jem gluten in za svoje težave krivim kandido. Smo res postali tako zagledani sami vase, da se nam zdi, da se cel svet vrti samo še okrog nas in naše netolerance na mlečne izdelke? Vaš life coach je pa po vsej verjetnosti nek šarlatan, ki je imel preveč prostega časa, se za eno leto zaprl v ašram, zdaj pa vam pošilja maile o položaju Saturna in zakaj je danes dober dan, da daste prati perilo. Jaz tega ne kupim, sorry. Je pa res, da nisem ena od tistih, ki bi bili kronično srečni, razen če bi morda res zadela na loteriji in bi potem brez sramu poležavala pred bazenom, jedla piškote Z glutenom in brala knjige za samopomoč. Ker je tako težko biti srečen z vsem tem denarjem. #samopovem

Egg On Eye

Nič me ne zabava bolj kot dobesedni prevodi, kar je po svoje precej žalostno, da imaš nekaj takega za hobi in veselje, ampak ker smo do zdaj že dojeli, da me ekstremni športi, kot je running for fun, ne zabavajo, je bilo treba poiskati the next best thing. In tako ob branju knjige na morju že stotič pizdim, da pepperoni pizza NI pica s feferoni, da se izraz »na svetu« ne prevaja »on the world«, ko naletim na najboljšo izjavo ever, in sicer »jajce na oko«, ki kar naenkrat postane »egg on eye«. Ja, če si ga daš direktno gor NA oko, ampak tega ne počnite doma. Razen, če vam je dolgčas in vam running for fun ne diši preveč. Ljudi, kot sem jaz, zabavajo tudi popotovanja po Aziji, kjer je rice povsod napisan kot rise, in kjer balcony kar naenkrat postane calcony, karkoli to že je. Ampak pustimo zdaj moje poklicne deformacije , konec koncev sem še vedno na dopustu. God bless.

Ko pa sem, prepuščena brezdelju in tišini, razmišljala o dobesednih prevodih, sem se zalotila, da mogoče pa jajce na oko je egg on eye, in da bi bilo ful lažje, če bi kakšne zadeve povedali bolj direktno, ker, bodimo iskreni, nekateri tako zelo radi ovinkarijo, da po določenem času sploh več ne veš, kaj so povedali. In ne mislim na politike, ampak na, pazi zdaj, moško-ženske odnose, ki smo jih prečesali po dolgem in počez in še vedno nismo prišli nikamor. Šokantno. Ampak, če ste kot jaz, ki ne znam brati med vrsticami, ki ne znam razvozlati vseh teh emojijev (zdaj razumem zakaj je emoji translator postal najbolj vroče delovno mesto na trenutnem trgu), potem vam je lažje stvari pač povedati direktno. Včasih celo pomislim, da imam kakšno motnjo avtističnega spektra, potem pa se zalotim, da ne gre za to, da tega ne štekam, samo ne da se mi izgubljati časa z dekodiranjem sporočil, ki naj bi bila ful simple. Če nekoga vprašam direktno vprašanje, pričakujem direkten odgovor. As simple as that. Če te torej vprašam, ali se zvečer dobiva, mi pliz ne pošlji smajlija, ki ni navaden smajli, ampak mu iz glave nekaj štrli in jaz res ne vem, kaj naj bi simboliziral, ampak mi napiši JA ali pa NE. Dragi moji, emotikoni NISO odgovor na vprašanja. Tudi medmeti niso odgovor, če smo že pri tem. Use words, people!

Ok, vsi vemo, da če žensko vprašaš, ali je vse ok in reče ja, je ziher nekaj narobe, saj veste to, fantje? Ker ko žensko res, ampak res razjeziš, bo po vsej verjetnosti tiho. Če se razpizdi in vas nekam pošlje, je vse ok. Sliši se neverjetno, ampak je živa resnica. Če je jezna in se zdere na vas, je all good, to pomeni, da ji je še mar. Ko pa ženska utihne… No, takrat pa imata težavo. Takrat ne pomagajo ne emojiji ne medmeti, samo umaknite se v varno zavetje. Saj sem že pisala o tem, da imamo ženske samo en dober teden na mesec. Mesec brez menstruacije, ovulacije, pms-a in polne lune, aja pa plačevanja računov. Ko žensko dobro spoznate in ugotovite, za kateri teden gre, odpovejte vse svoje načrte in ga izkoristite! Skenslajte družbo, službo, trening, druge punce, skratka vse, kar imate in ta teden izkoristite na polno. Samo povem.

Ampak vrnimo se nazaj na dobesedne izjave. Pravijo namreč, da moramo paziti, kaj govorimo, ker nas vesolje ves čas posluša in nam da to, kar si želimo in o čemer razmišljamo. No, jaz sem ugotovila, da to drži, in da ima vesolje precej hecen smisel za humor. Želje se mi sicer uresničijo, ampak ne tako, kot sem si jih jaz zamislila. Pred leti, ko sva se s sestro sprehajali sredi največje vročine, sem si recimo zaželela, da nama ustavi kakšen čeden fant in nama ponudi prevoz do doma. To je bilo nekje na vasi in sredi belega dne, tako da sem si celo upala pomisliti na prevoz od neznanca in čez nekaj minut nama res ustavi nek model, ki ni bil ne čeden ne preveč zaupanja vreden in nama res ponudil prevoz. Hvala, vesolje. Res, hvala. Tudi, ko sem si zaželela, da bi me v teh vročih dnevih obiskal nekdo s sixpackom (sixpackom piva, da smo si na jasnem, tudi trebušnih mišic se ne branim, ampak jaz sem simple in nezahtevna), sem sicer dobila obisk, dobila pa sem samo eno pivo. In eno trebušno mišico.

Kolegica pa mi je pravila, da si je zamislila nekega fanta, ki bi ustrezal vsem njenim željam, in takega fanta je kmalu tudi spoznala. Ampak imel je punco. Tako da, kaj naj rečem, bodite previdni, kaj si želite. In kaj govorite. Bila sem tudi priča punci, ki jo je kar naenkrat začela boleti leva rama. Tako zelo, da je imela kar nekaj dni težave s tem, ko pa sva se začele z mini psihoterapijo o izvoru bolečin, je ugotovila, da je v zadnjem mesecu kar nekajkrat za koga rekla, da ga fukne čez levo ramo. »Ma briga me za njega, fuknem ga čez levo ramo.« In evo, leva rama je bila tako preobrenjena z ljudmi, ki jih je fuknila čez njo, da se je sesedla pod težo. Vesolje si kakšne stvari res razlaga preveč dobesedno, samo tistega ne, kar bi bilo dejansko uporabno.

In tako pridemo do zaključka, da mogoče jajce na oko res JE egg on eye in da čeprav je fino, da se nam kakšna želja ustvari, previdnost ni odveč. Pazite, kaj mečete čez levo ramo in kakšnega partnerja si želite, ker morda dobite prav to. Dobite egg on eye. V najboljšem primeru. Jaz pa si želim samo hišo z bazenom in to, da mi ni treba iti nazaj v službo, kar si vesolje verjetno razlaga nekako tako: dobila boš odpoved in živela od socialne podpore, noge pa si boš namakala v škafu za hišo od nekega čudaka, ki ne bo imel ne piva ne mišic. Tako da to željo raje opustim, da ne bo spet: »kar si naročila, to si dobila.« #samopovem