Quarantine and Chill

No, pa smo spet tukaj. Lexy piše blog. Ker je v samoizolaciji. Ker na TV-ju ni nič novega. Ker se ji ne da gledati TV-ja, ker je večino serij itak sama prevedla. Ker jo prijazne prijateljice sem in tu na Facebooku spomnijo, da bi lahko kaj napisala. Pa nima časa. Samoizolacija dela čudeže. In ne samo zato, ker v trgovinah zmanjkuje WC papirja, pa v to ne bom šla, ker to že vsi vemo.

Govorim o večjih čudežih, o tem, da mi je kolegica zadnjič povedala (ona je bila namreč predčasno prisiljena v karanteno, tako da ima že 10 dni fore pred nami) da je začela telovaditi. Po petih letih. Kar se meni ne zdi nič šokantnega, ker jaz od doma nisem telovadila tudi kar že nekaj časa. Ampak ja, do česa mora priti, da začneš migati. Do fucking karantene. I get that, tudi jaz bom začela migati, ker zdaj pač nimam izgovora, da ne bi. Vseeno me pa ne boste videli lazit po gorah, ker pač… Smo v karanteni, a ne? In ker so gore že tako preveč obljudene. Tako da ja, obljudenost in karantena sta zdaj moj poglavitni izgovor.

Prihaja tudi do večjih čudežev. Očitno samoizolacija pripelje tudi do čudežnega stika z bivšimi. Spletnega stika seveda, ker se ne smemo družiti. Kar na enkrat se inbox polni, jaz pa sem vesela, da je prišlo do državnih restrikcij na področju prostega gibanja, kej sem zdaj na varnem pred neželenimi srečanji. Kar velja za vse samske, you're safe ya'll, ne rabite se več skrivati v grmičevju, ne rabite se bati, da boste nekje v centru naleteli na bivšo/bivšega z novim partnerjem, lahko ste preprosto srečni, ker ste zdaj res na varnem. In ker bo njegov novi partner zdaj v večji nevarnosti pred virusi, takšnimi in drugačnimi. Pa ne samo virusi, ampak to je že druga zgodba.

Še ena dobra novica. Letališča so zaprta. Nihče več vam ne bo nenadoma zbežal v Jemen. Ghosting v času samoizolacije je seveda še vedno izvedljiv in možen, še več kot to, je tudi odlična izhodiščna točka za izgovore. »Imam korono, moram biti doma.« Ja, bodi doma, jaz vem, kje živiš. Tako da je ghosting že res možen, ni pa priporočljiv, ker se nimate kam skrit. Jemen pa žal ni več izgovor. Bodite pametni in ne ghostajte folka. Malo še počakajte. Pride tudi še vaš čas.

Ko smo že pri srečanjih z ljudmi. Ja, res je, da se bomo nekateri pogrešali, nekateri se ne bomo dalj časa videli. Je pa to tudi krasna priložnost, da spoznate seksi dostavljalce hrane. Ravno zadnjič sem vrata odprla izjemno čednemu fantu, dostavljalcu, da smo si na jasnem, ne odpiram kar tako vrat random folku, čeprav če bo izolacija dolgotrajna, se zna tudi to zgoditi. Samo povem. Skratka, tudi to je en način, da si krajšate dneve, da malce poklepetate in si spočijete oči.

Ko sem že pri očeh… Hodim po kopalnici in vidim, da mi bo zmanjkalo kozmetičnih vatk in losjona za odstranjevanje ličil. Panika. Moram v trgovino. Potem pa se spomnim, da še kar nekaj časa ne bom nosila mejkapa. Kar je kul, naj si koža spočije, ampak ne pretiravajmo, da ne bomo čez en mesec prišli ven kot jetiji. Ampak ja, ne bom pogrešala vsakodnevnega nanosa ličil, priznam, britje pa še mogoče pride v poštev. Glej peti odstavek. Seksi dostavljalci.

In ker bodo socialni stiki vse bolj redki, se bo kmalu pojavila tudi osamljenost. Za tiste, ki doma nimam petih otrok, drugim verjetno ne bo dolgčas. Tudi tukaj se seveda najde rešitev. Tinder. Brezstičen, seveda. For fun. Za klepetanje. Zdaj pač ni čas za Netflix and chil, ampak Quarantine and chill. Da kakšno rečemo, da se bolje spoznamo, da se reducira število tipov, ki iščejo samo seks. Ker ga pač ne bodo dobili! Ker smo v karanteni!  Torej, novi profil v smislu: Wanna chill? Ti pri sebi doma, jaz pri sebi. Lahko na primer igrate igrice preko Skypa, video chattate, si res vzamete čas za spoznavanje. Zato, mejkup vseeno imejte pri rokih v primeru video klicev, čeprav smo v karanteni, v njej ne bomo ostali za vedno.

Tako, prvi teden karantene je pred nami. Upam, da so vam moji nasveti prišli prav. In za vse tiste, ki ste mi vedno težili, da sem premalo aktivna in da sem najraje doma, you can suck it. Zdaj smo vsi doma J #samopovem #ostani doma

Je, kar je

Vsi vi, ki mislite, da imate kakršenkoli nadzor nad življenjem – ta je za vas. Tudi jaz sem do nedavnega živela v zablodi, da lahko v življenju delam načrte in da se ti lahko vedno izidejo meni v prid, potem pa me je vesolje, včasih ne tako zelo nežno, postavilo na realna tla. Saj veste, kaj pravijo… »Man plans, God laughs.« In na moj račun je padla že marsikatera šala, jaz pa pravim, da je edina stvar, ki te v vsem tem kaosu drži pokonci, dober smisel za humor in dar improvizacije. Kar se je pokazalo že v soboto, ko so se moji načrti spet malce zasukali, v nedeljo pa sem cunje prala s kisom.

In kako je prišlo do tega? Tako, kot vedno. Zmenjena sem bila za kavo, pristala pa na pivu. The story of my life. Na ta lep sončen dan je bilo v planu samo ležerno kosilo, ki bi se nadaljeval s kakšno fotogenično instagram dizajnersko pijačko, saj veste, vroča čokolada s penicami in pisanimi čokoladnimi mrvicami, ali pa kakšen rose s pravimi vrtnicami, ki na pol žive lebdijo v fensi kozarčku, skratka nekaj damskega, kar lahko brez sramu objaviš na družbenih omrežjih. Ker pa sva s sestro ugotovili, da je nedaleč stran spet potekal Pivo in burger fest, sva se odločili, da greva pač na eno pivo. Ker, zakaj ne? Ker sije sonce in ker so damske pijače precenjene. In tako spijeva eno pivo in se neskončno razveseliva, ko nama prodajalec ponudi kartico, ki nama, če kupiva še dve rundi, obljublja tretjo zastonj. In ker nama zdi škoda zapraviti tako ugodnost, se na Pivo in burgerju konkretno zasediva, vmes se spomnim, da moram nujno po mehčalec, ker imam v nedeljo laundry day, in to je zadnje česar se spominjam. In naslednja stvar, ki se jo zavem je to, da v nedeljo cunje perem s kisom, ker pač nimam mehčalca in ker mi je ravno zadnjič kolegica, ki je ekstra ekološko osveščena, razlagala, da je to fajn za oblačila, planet in pralni stroj. In očitno tudi za ljudi, ki grejo v soboto v center na kavo, pristanejo pa na pivu. Volk sit, koza cela, kis uspešen, stroj pa še vedno dela. Samo povem.

To pa seveda ni bilo prvič, da so se moji načrti izjalovili in na neki točki sem pač enostavno obupala ter začela verjeti v to, da so načrti samo ena velika iluzija. Ja, seveda je dobro v življenju kakšno stvar načrtovati, ne moreš vsako soboto viseti na pivu in upati na najboljše, je pa treba tudi malo popustiti, ker vse pa res ni odvisno od nas. Kar nas pripelje do druge zgodbe, v kateri se zgodi še bolj nepričakovan obrat. Pred tremi leti so se mi začele pojavljati hude bolečine v trebuhu in ker nisem ravno panik (do takrat nisem bila, zdaj paničarim za vsako stvar, kar je pač realna posledica), sem jih nekaj časa stoično prenašala. Do tistega petka, ko sem bila zmenjena za kolegov rojstni dan. Kupila sem že darilo, izbrala, kaj bom imela oblečeno in se neznansko veselila sproščenega večera v dobri družbi. Pristala pa sem na urgenci. In nato še v bolnišnici, kjer sem mladega zdravnika nekaj časa precej vztrajno prepričevala, da me vsaj čez vikend spusti domov, ker moram nujno na en rojstni dan. Seveda se mi je samo smejal, jaz pa sem skupaj z darilom pristala v bolnišnični sobi in začela pošiljati sms-e, da me zvečer pač ne bo. Ker, jebiga, moji načrti spet niso bili odvisni od mene.

  

In če se dotaknemo še malo ljubezenskega področja… Ja, tudi tukaj stvari niso odvisne samo od nas. Ful mi je hecen folk, ki se dejtanja loteva s predpostavko, da se bo vse obrnilo njim v prid. To je recimo folk, ki reče, da bo čez pol leta pripravljen na resno zvezo. Ali pa pravi, da zdaj ni pravi čas, čez en mesec pa bo. In kako je to odvisno od tebe, se sprašujem. Mogoče ti že boš pripravljen, oseba, s katero boš pa hotel biti pa ne bo. Ali pa boš ravno takrat, ko boš ti kao pripravljen, nabasal na same neresne ljudi. Tisti, ki se še spomnite mojega tupperware guy-a, verjetno veste, da je bil fant dlje časa samski, resen, in pripravljen na resno zvezo. Tudi mene ni nič motilo, da bi se bolj resno dobivala, karkoli to že pomeni. Torej tukaj ne bi smelo biti problemov. In potem gre model na družinski piknik in se vrne z izjavo, da je nekoga spoznal. Na začetku me je ta incestoidna (vem, da ta beseda ne obstaja, just go with it) malce šokirala, ker mi ni bilo jasno, o kom govori. Sestri? Sestrični? Teti? Koga za vraga lahko spoznaš na družinskem pikniku? No, srečal je bivšo, stari plamen je zagorel in najina zgodba je bila končana. Tukaj mi je recimo zelo prav prišel smisel za humor IN ironijo, ker pač, res nisem vedela, kako naj to sprocesiram. Ampak ja, spet sem bila postavljena pred dejstvo, da nekateri stvari niso odvisne od mene in da včasih je, kar je.

In za konec še en življenjski zasuk in nauk. Pred štirimi leti sem se prijavila na razpis za službo in dobila pogodbo za 10 mesecev. Kar ni bilo najbolj ugodno, ampak vseeno je bilo bolje kot nič. In ko me je šefica na letnem razgovoru vprašala, kje se vidim čez pet let, sem ji odgovorila, da ne planiram tako daleč vnaprej, ker me je že izučilo (predvsem tisti incident z zdravjem), da se nekatere stvari pač ne izidejo. Ker me je malce čudno pogledala, sem na hitro še dodala, da bi bila kakšna redna služba ekstra fajn. Da ne izpaden totalno neresna. Povedala mi je, da je pri njih situacija taka, da me v prihodnje ne bojo potrebovali in jaz sem se s tem že zdavnaj sprijaznila. No, v tej isti službi sem že četrto leto, letos pa sem podpisala tudi pogodbo za nedoločen čas. Toliko o načrtih in napovedih.

Včasih se stvari izidejo nam v prid, včasih pa totalno kontra od vsega, kar smo pričakovali. To pa ni nujno slabo. Zato si včasih privoščite nekaj, česar niste imeli v načrtu, svojih partnerjev pa za nobeno ceno s puščajte samih na družinske piknike. Learn from me. Če pa greste v ta vikend na pivo, pa nujno imejte doma vsaj kis, če že ne mehčalca. Planet vam bo hvaležen. Life happens. Je, kar je. #samopovem

Tricks Are For Kids

O tem, da moški v resnici ne vejo, kaj hočejo, sem že pisala. O tem, da ženske pod vplivom hormonov, lune in še marsičesa, nismo najbolj racionalna bitja, je bilo tudi že nekaj govora. Da pa ne bo kdo rekel, da sem enostranska, sem se odločila, da danes vržem vse skupaj v isti koš, ker sem ugotovila, da pa morda imamo celo nekaj skupnega. Vsi padamo na iste fore in vsi se včasih radi poigramo z nasprotnim spolom. Seveda znajo biti te igrice zelo nedolžne, včasih gre morda malce nagajivega flirtanja to keep things spicy, nekateri pa te igrice pripeljejo do patoloških razsežnosti, ko nisi več ziher ali bi človeka skenslal ali klical policijo. Ja, nekateri grejo vedno v skrajnosti, kot boste lahko prebrali danes. In če ste mislili, da je igranje iger rezervirano samo za otroška igrišča, se motite. Med dvema ognjema se recimo komot aplicira na situacijo v malce kasnejših letih, ko se moraš odločati med dvema partnerjema. No, to je pretty much to, razen mogoče rokometa, ki… No, saj štekate. Ampak najbolj aktualna igra, ki se izvaja pri obeh spolih, ne glede na leta, pa je definitivno igranje nedosegljivosti, ki ima vedno poseben čar, zaradi katerega se prej kot slej vsak vsaj enkrat v življenju ujame v igro mačke in miši, na koncu (po petih mesecih ali letih) pa ugotovi, da se mu tega pač ne da več igrati. Kar nas pripelje do prve zgodbe.

Zadnjič sem govorila s kolegico, ki je že nekaj časa samska in povedala je, da se je pred kratkim začela dobivati s fantom, ki je bil v vseh osnovnih točkah precej dober ulov. Star 37 let, redna služba, fizično privlačen in prijazen. Kaj bi šlo lahko narobe, se sprašujete? Ja, tudi jaz sem se. In medtem ko je razlagala, da jo je na prvem zmenku peljal na piknik in se na nekem od kasnejših zmenkov celo ponudil, da ji pride skuhati večerjo, ker je ona morala cel dan delati (še vedno vse štima, a ne?), sva se z drugo kolegico topili od romantike in v mislih že načrtovali njeno poroko v maju ali kakšnem drugem toplem mesecu, da bova lahko nosili kratke oblekice in bova zdravo zagoreli, nama pove, da se je nehala dobivati z njim. Nič od poroke in najinih nesebičnih načrtov torej. Ker je bil fant za njene pojme preveč dosegljiv. In tukaj je tičal problem, ki ga jaz sploh nisem slutila. Fant se ni šel igric, povedal ji je, kaj čuti do nje, bil ji je na razpolago, in… Vse se je podrlo. Ok, do neke mere jo razumem, tudi jaz ne prenesem, da nekdo 24 ur visi na meni, me sprašuje, kaj sem jedla za kosilo, večerjo in zajtrk, in me konstantno nadzira, ampak če pa moram klicati FBI, da bi se z nekom dobila, ker je ves čas nedosegljiv, pa tudi ni ravno zabavno. Tudi sedenje pred blokom potencialnega partnerja, z lasuljo in daljnogledom ni zabavno. Ampak to nisem bila jaz, da se ne bo kdo slučajno ustrašil. Poznam pa primere. Toliko, da veste.

Kot sem ugotovila že zdavnaj, pravila za dejtanje niso bila nikoli enostavna. Saj poznate tiste fore, počakaj tri dni po prvem zmenku, preden pokličeš. Ali pa, ne odgovarjat takoj na sms, da ne bo mislil, da nimaš boljšega dela, kot da čakaš, da se ti oglasi. In moj najljubši, ne poglej takoj sporočila na vibru, da ne bo videl, da je bilo seen. Kar mi je dejansko enkrat rekla ena kolegica, ko sem dobila sporočilo in ga hotela prebrati. In ne samo rekla, skoraj bi mi telefon izpulila iz rok, medtem ko sem jaz naivno hotela odgovoriti na sporočilo. »Počakaj še malo, da ne bo videl, da si ga prebrala.« Like, why? Koga briga, če ga preberem zdaj ali pa čez 15 min, in konec koncev, kaj ima kdorkoli od tega? Razen tistega ubogega fanta, ki je bil očitno preveč dosegljiv. No, on bi mogoče lahko počakal s kakšnim odgovorom na sms in bi se zadeva lahko razpletla popolnoma drugače.

Igranje nedosegljivosti pa ima lahko tudi kontra efekt, kar se je zgodilo eni drugi kolegici, ki je z igro mačke in miši šla malce predaleč. Nek fant ji je bil na smrt všeč in komaj je čakala, da jo kontaktira, da se zmenita za zmenek. In ko ji je ta fant pisal, se je ona odločila za igro nedosegljivosti in ga pustila čakati kar nekaj ur, preden mu je odpisala. In ko mu je, ji je on odgovoril, da se je v tem času že premislil oz naredil druge načrte in ni imel več časa za njo. Temu je sledila cela panika, izbruhi jeze in žalosti, ko pa bi mu lahko samo v dostojnem času sporočila, da se pač lahko dobita. Tako da, dragi moji, previdno dozirajte, kako nedosegljivi boste, ker imajo nekateri pač pametnijeg posla, kot da čakajo na vaš odgovor. Samo povem.

To so torej te igrice, ki nikoli ne zastarijo in niso odvisne od spola. Vsi smo včasih izustili kakšno laž, da bi bili bolj skrivnostni, ali pa se pustili čakati. Sem pa se včeraj spet spomnila na to, kako zelo znamo biti tudi različni, ko mi je neki fant povedal, da se dobi s kolegom, ki se je razšel s punco in mene je valda zanimala cela zgodba. In ko sva se slišala kakšno uro kasneje, sem najprej vprašala, kaj je bilo potem s tistim kolegom in njegovo bivšo, on mi pa čisto casually pove, da do tega pogovora sploh niso prišli. Kako ne? Ženska verzija zgodbe bi bila približno taka: ko me je pustil je bila ura točno 22.04, imel je oblečeno belo srajco z majhnimi vzorci, lase je imel počesane na levo stran, jaz sem imela oblečeno rumeno obleko, ki sem jo lani kupila na razprodajah v Zari, zunaj je bilo 8 stopinj, doma sem se potem še dve uri jokala in zdaj sem prepričana, da bom do konca življenja ostala samska. No, tako. Moški: no info. Ženske: too much info.

Mislim pa, da je bolje, da igrice ostanejo kar na otroških igriščih. We're too old for this shit. Če ti nekdo piše, mu odgovori. Če ti je nekdo všeč, mu pač povej. Tricks are for kids. #samopovem

Ponudba in povpraševanje

Poznam par, ki se je odločil za skupno življenje. In ne, to ni fikcija, dejansko obstaja par, ki nima bolestnega strahu pred odgovornostjo in skupnim življenjem, še manj pred stanjem na trenutnem nepremičninskem trgu, za katerega sem pred kratkem izvedela, da ni ravno najboljše. In tako sta se v začetku septembra podala na to romantično pot iskanja primernega stanovanja, in žal se je izkazalo, da je scena ponudbe in povpraševanja na trenutnem trgu zelo nesorazmerna in ne preveč romantična ali celo prijazna do povpraševalcev. So pa zato ponudniki tisti, ki so prevladali in si začeli izmišljevati pogoje, vse do najbolj bizarnih zahtev, ki jih boste slišali danes. Ampak brez skrbi, po kratkem pregledu nepremičnin, cen in čudnih lastnikov, se bomo podali v še bolj bizarne vode – ponudbe in povpraševanja na dejting trgu, kjer je situacija še bolj vprašljiva. Kar pa ste verjetno že vedeli. Ali pa še boste.

Ker je stanovanj kar veliko, povpraševanj po njih pa še več, so lastniki tisti, ki so trenutno v premoči in se tega tudi zavedajo. In zato si včasih po ogledu dovolijo mesečno ceno najema zvišati za več kot 100 eur, ker so ugotovili, da je njihovo (v večini primerov) čisto podpovprečno stanovanje na lokaciji, ki tudi ni nič posebnega, trenutno vroča roba. In ja, verjetno se bo našla kakšna obupana duša, ki bo pristala tudi na ta oderuški pogoj. Ampak to še ni najbolj bizarna scena. Eden od lastnikov, ki ga je par poklical, je stanovanje dejansko pripravljen oddati samo ženskam. Rahlo sporen pogoj, ampak tudi to bo šlo skozi, ker je scena takšna, kakršna pač je. In na koncu pridemo do tega, da pokličeš že petnajstega lastnika, ki si na koncu izmisli, da mora imeti par številko noge 37 in 42 ter da mora moški spati na desni strani postelje. Ja, ok, malo pretiravam, ampak nič ga ne zmaga bolj kot flet, ki sem ga pred leti videla v oglasu, ki je, pazi to, imel kopalnico/stranišče kar sredi sobe. Kao garsonjera, v resnici pa čisto navadna soba, sredi katere so zasteklili manjši prostor (ja, prav ste slišali, totalen big brother style) in ga uporabili za sanitarije. In potem si predstavljajte kakšno žurko, ko je pri tebi na obisku pet ljudi (ker se jih več kot to tja noter sploh ne bi stlačilo) in moraš iti na wc. Sredi sobe. Obdan s steklom. Te lastniki so si besedo »zasebnost« res malce preveč ohlapno razlagali. Ampak na trenutnem trgu bi se to stanovanje ziher oddalo. In to za 500 eur. Ker je povpraševanje pač totalno preseglo ponudbo.

In podobno je tudi na dejting sceni. Meni se recimo pogosto dogaja to, da je vse ali nič. Ali se name nalepi pet tipov ali pa noben. In potem to stanje valovi. En mesec ni žive duše, drug mesec pa se name spomnijo tipi, ki sem jih spoznala pred pol leta in se od takrat sploh niso oglasili. Ja, to je tista Marjan in Venera scena, o kateri sem že pisala, kozmična korelacija planetov, ki se na neki točki poklopijo in ti popestrijo življenje. Ali pa ni nobenega. To je pa tista druga scena. Jemen varjanta, ko nekateri izginejo neznano kam, Marjan in Venera pa stavkata. In v resnici ne vem, kaj je huje. Dejmo se zmenit za nek razpored, naredimo neko excelovo razpredelnico or something, ker bo za vse nas veliko lažje, ko bomo vedeli, kaj se dogaja. Samo povem.

So pa tukaj tudi ljudje, ki vedno iščejo nekaj boljšega. Tudi ko sta bila ponudba in povpraševanja na neki točki zadovoljena in so našli svojo boljšo polovico. Kot tisti tip iz Armenije, ki me je pred leti šarmiral na plaži na Krku. Njegova žena pa je sedela nekaj metrov stran in zelo očitno podpirala njegovo odločitev za mnogoženstvo. Meni pa je bilo samo awkward. Zelo awkward. In ko se nisem več mogla pretvarjati, da cele dneve samo spim na plaži (ker sem se izogibala očesnem stiku, njegovem in ženinem), sem se raje pobrala v kamp, onadva pa sta verjetno iskala naprej. In ko sem to povedala mami, ki ima iracionalen strah pred tujci, jo je skoraj kap. Čeprav se je to zgodilo ene pet let nazaj. Ampak point je ta, da nekateri niso nikoli zadovoljni, s tistim, kar imajo, in čeprav je bila tista žena zelo čedna, je gospod hotel več. Povpraševanje je prevladalo, ponudba pa, no, je ni bilo, vendar ga to ni ustavilo.

Sem pa prepričana, da ti takšne stvari zelo hitro stopijo v glavo, ko recimo ugotoviš, da si na trgu ti tisti, ki je vroča roba, in potem spet pride do postavljanja bizarnih pogojev tipa: fant mora biti visok točno 180 cm, ne cm več al manj, mora biti rojen v znaku leva, s podznakom v samorogu, eno oko mora imeti temno rjavo, drugo pa svetlo rjavo. Ko pa nisi ti tisti, ki je vroča roba (to so tisti meseci, ko je korelacija planetov v k…), si pa zadovoljen že s tem, da diha. In ima srčni utrip. Še avta ne rabi imeti. Da te sem in tja pelje na kebab je pa že pravi luksuz. Zato ne pretiravajte tudi takrat, ko so vam zvezde naklonjene, ker nikoli ne veš, kdaj se bo trg obrnil proti tebi in si boš moral najeti flet, ki ima wc sredi dnevne sobe. Keep it real. #samopovem