Tricks Are For Kids

O tem, da moški v resnici ne vejo, kaj hočejo, sem že pisala. O tem, da ženske pod vplivom hormonov, lune in še marsičesa, nismo najbolj racionalna bitja, je bilo tudi že nekaj govora. Da pa ne bo kdo rekel, da sem enostranska, sem se odločila, da danes vržem vse skupaj v isti koš, ker sem ugotovila, da pa morda imamo celo nekaj skupnega. Vsi padamo na iste fore in vsi se včasih radi poigramo z nasprotnim spolom. Seveda znajo biti te igrice zelo nedolžne, včasih gre morda malce nagajivega flirtanja to keep things spicy, nekateri pa te igrice pripeljejo do patoloških razsežnosti, ko nisi več ziher ali bi človeka skenslal ali klical policijo. Ja, nekateri grejo vedno v skrajnosti, kot boste lahko prebrali danes. In če ste mislili, da je igranje iger rezervirano samo za otroška igrišča, se motite. Med dvema ognjema se recimo komot aplicira na situacijo v malce kasnejših letih, ko se moraš odločati med dvema partnerjema. No, to je pretty much to, razen mogoče rokometa, ki… No, saj štekate. Ampak najbolj aktualna igra, ki se izvaja pri obeh spolih, ne glede na leta, pa je definitivno igranje nedosegljivosti, ki ima vedno poseben čar, zaradi katerega se prej kot slej vsak vsaj enkrat v življenju ujame v igro mačke in miši, na koncu (po petih mesecih ali letih) pa ugotovi, da se mu tega pač ne da več igrati. Kar nas pripelje do prve zgodbe.

Zadnjič sem govorila s kolegico, ki je že nekaj časa samska in povedala je, da se je pred kratkim začela dobivati s fantom, ki je bil v vseh osnovnih točkah precej dober ulov. Star 37 let, redna služba, fizično privlačen in prijazen. Kaj bi šlo lahko narobe, se sprašujete? Ja, tudi jaz sem se. In medtem ko je razlagala, da jo je na prvem zmenku peljal na piknik in se na nekem od kasnejših zmenkov celo ponudil, da ji pride skuhati večerjo, ker je ona morala cel dan delati (še vedno vse štima, a ne?), sva se z drugo kolegico topili od romantike in v mislih že načrtovali njeno poroko v maju ali kakšnem drugem toplem mesecu, da bova lahko nosili kratke oblekice in bova zdravo zagoreli, nama pove, da se je nehala dobivati z njim. Nič od poroke in najinih nesebičnih načrtov torej. Ker je bil fant za njene pojme preveč dosegljiv. In tukaj je tičal problem, ki ga jaz sploh nisem slutila. Fant se ni šel igric, povedal ji je, kaj čuti do nje, bil ji je na razpolago, in… Vse se je podrlo. Ok, do neke mere jo razumem, tudi jaz ne prenesem, da nekdo 24 ur visi na meni, me sprašuje, kaj sem jedla za kosilo, večerjo in zajtrk, in me konstantno nadzira, ampak če pa moram klicati FBI, da bi se z nekom dobila, ker je ves čas nedosegljiv, pa tudi ni ravno zabavno. Tudi sedenje pred blokom potencialnega partnerja, z lasuljo in daljnogledom ni zabavno. Ampak to nisem bila jaz, da se ne bo kdo slučajno ustrašil. Poznam pa primere. Toliko, da veste.

Kot sem ugotovila že zdavnaj, pravila za dejtanje niso bila nikoli enostavna. Saj poznate tiste fore, počakaj tri dni po prvem zmenku, preden pokličeš. Ali pa, ne odgovarjat takoj na sms, da ne bo mislil, da nimaš boljšega dela, kot da čakaš, da se ti oglasi. In moj najljubši, ne poglej takoj sporočila na vibru, da ne bo videl, da je bilo seen. Kar mi je dejansko enkrat rekla ena kolegica, ko sem dobila sporočilo in ga hotela prebrati. In ne samo rekla, skoraj bi mi telefon izpulila iz rok, medtem ko sem jaz naivno hotela odgovoriti na sporočilo. »Počakaj še malo, da ne bo videl, da si ga prebrala.« Like, why? Koga briga, če ga preberem zdaj ali pa čez 15 min, in konec koncev, kaj ima kdorkoli od tega? Razen tistega ubogega fanta, ki je bil očitno preveč dosegljiv. No, on bi mogoče lahko počakal s kakšnim odgovorom na sms in bi se zadeva lahko razpletla popolnoma drugače.

Igranje nedosegljivosti pa ima lahko tudi kontra efekt, kar se je zgodilo eni drugi kolegici, ki je z igro mačke in miši šla malce predaleč. Nek fant ji je bil na smrt všeč in komaj je čakala, da jo kontaktira, da se zmenita za zmenek. In ko ji je ta fant pisal, se je ona odločila za igro nedosegljivosti in ga pustila čakati kar nekaj ur, preden mu je odpisala. In ko mu je, ji je on odgovoril, da se je v tem času že premislil oz naredil druge načrte in ni imel več časa za njo. Temu je sledila cela panika, izbruhi jeze in žalosti, ko pa bi mu lahko samo v dostojnem času sporočila, da se pač lahko dobita. Tako da, dragi moji, previdno dozirajte, kako nedosegljivi boste, ker imajo nekateri pač pametnijeg posla, kot da čakajo na vaš odgovor. Samo povem.

To so torej te igrice, ki nikoli ne zastarijo in niso odvisne od spola. Vsi smo včasih izustili kakšno laž, da bi bili bolj skrivnostni, ali pa se pustili čakati. Sem pa se včeraj spet spomnila na to, kako zelo znamo biti tudi različni, ko mi je neki fant povedal, da se dobi s kolegom, ki se je razšel s punco in mene je valda zanimala cela zgodba. In ko sva se slišala kakšno uro kasneje, sem najprej vprašala, kaj je bilo potem s tistim kolegom in njegovo bivšo, on mi pa čisto casually pove, da do tega pogovora sploh niso prišli. Kako ne? Ženska verzija zgodbe bi bila približno taka: ko me je pustil je bila ura točno 22.04, imel je oblečeno belo srajco z majhnimi vzorci, lase je imel počesane na levo stran, jaz sem imela oblečeno rumeno obleko, ki sem jo lani kupila na razprodajah v Zari, zunaj je bilo 8 stopinj, doma sem se potem še dve uri jokala in zdaj sem prepričana, da bom do konca življenja ostala samska. No, tako. Moški: no info. Ženske: too much info.

Mislim pa, da je bolje, da igrice ostanejo kar na otroških igriščih. We're too old for this shit. Če ti nekdo piše, mu odgovori. Če ti je nekdo všeč, mu pač povej. Tricks are for kids. #samopovem