četrtek, 29. december 2016

Prazniki za enega, viroza za dva



Statistično gledano so prazniki tisti čas v letu, ko največ ljudi zapade v t.i. praznično depresijo, ali po domače povedano, prazniki so tisti čas v letu, ko naj bi največ samskih ljudi dojelo, da so samski (ker tega do takrat očitno sploh niso vedeli ali pa občutili kot nekaj negativnega) in posledično naj bi v tem času, v kombinaciji z alkoholom in drugimi substancami, ven udarile marsikatere duševne tegobe povezane s samskim statusom. Kar ni niti tako daleč od resnice, saj ravno v tem času ostala polovica sveta, ki ni samska, začne okrog pošiljati sms-e tipa: »Vse lepo v letu 2017 ti želiva Mojca in Janez.« Ja, midvanje je v tem času na polnem udaru, ti pa ne veš, kaj bi napisal nazaj. Na srečo pa obstaja kar nekaj različnih variant, samo domišljijo moraš uporabiti. Lahko si samozavestna in podpišeš samo sebe, ker si single independent woman in charge of your life. Lahko si malce avanturistična in napišeš sebe ter Markota, svojega občasnega ljubimca, ki nima pojma, da ga podpisuješ v svojih prazničnih sms-ih. Lahko pa si recimo skrivnostna in podpišeš sebe ter tistega random tipa, ki si ga spoznala prejšnji petek in si že pozabila njegovo ime, za voljo voščila pa ga podpišeš kot Giovannija, ker se sliši seksi in ker sumiš, da je v resnici Grega, kar ni pol tako eksotično. Tako je, lahko se malce poigraš in si s tem popestriš te hude praznične dni. Jeba pa je, ko dobiš sms od prijateljev, ki podpišejo tudi svoje otroke, ker je lastne otroke že malce težje zafejkati. To, da imaš novega fanta ti bojo morda celo verjeli, da pa si od poletja postala tudi mama dveh otrok in lastnica enega psa pa je že mal too much. Keep it simple.

Ja, prazniki naj bi torej bili čista čustvena jeba, jaz osebno pa v solo praznikih vidim same pozitivne stvari. Poleg neomejenih količin alkohola, ki se v tem času lahko konzumirajo že v ranih popoldanskih urah, so še drugi zanimivi privilegiji, rezervirani samo za samske. Ne rabiš kupovat daril za partnerja in njegovo familijo, lahko pa si sama kupiš kakšno darilce, ki je ziher stokrat boljše od tistega, kar bi ti kupila njegova mama. Ne rabiš obiskati njegove stare tete na Štajerskem, namesto tega se lahko vržeš na kavč in si pogledaš kakšen beden praznični film in si brez slabe vesti privoščiš kozarec vina. Spet sem napisala kozarec, mislila sem steklenico. Poješ lahko vse kar hočeš in to v velikih količinah, ker te itak nihče ne bo videl v spodnjem perilu ali brez njega (razen mogoče Giovannija, if you play your cards right), skratka, prazniki so čas za hedonizem in sproščeno uživanje v vseh stvareh, ki te veselijo, in res ni čisto nobenega razloga za kakršnokoli depresijo ali negativo.

Zdaj pa vam povem, kaj je res prava praznična jeba. To, da med prazniki zboliš. To je jeba. In ja, priznam, takrat bi ti morda katerikoli od tvojih izmišljenih sms fantov prišel še kako prav. Ker ko si samski, tako ponavadi izgleda tudi tvoje stanovanje. V hladilniku imaš običajno samo osnovne stvari, kot so majoneza, gorčica, mogoče mleko, kakšno staro posušeno limono, in to je pretty much it. In ko zboliš ti te stvari niti malo ne nucajo. Nucala pa bi ti kašna prijazna altruistična oseba, ki bi te malce potolažila in skočila do trgovine. Na srečo pa v takih težkih trenutkih vedno obstaja rent-a-foter, ki po potrebi opravlja funkcije, ki bi jih moral opravljati ljubeči partner. Je pa fotrov emergency care package verjetno malce bolj random, kot bi bil partnerjev. Mene je recimo v paketu pričakal tale nabor izdelkov, ki naj bi mi pomagali prebroditi praznično virozo: 5 paketkov instant juhic, ker ko si bolan ti odpovejo zobje in očitno ne moreš jesti trde hrane, tunina solata brez preliva, ki se nekako ne sklada s prejšnjo teorijo o nevarnostih trde hrane, ingver, multivitaminske šumečke in drugi del ljubezenskega romana »Prevzeta«, ki je, citram: »Čutna zgodba o sladki, a pogubni ljubezni.« Tko. Samo povem.

In če sem čisto iskrena, sem drugi dan povišane temperature morda res čisto malce halucinirala o tem, kako fajn bi bilo, če bi imel nekoga, ki bi ti šel po še eno odejo, ki bi ti pomagal skuhati čaj in ki bi te imel iskreno rad, kljub temu, da so se ti obrvi počasi že začele združevati in da boš čez par dni videti kot Frida Kahlo. Ampak, kot sem rekla, to so bile samo halucinacije. Ko so se mi moči povrnile in ko je pinceta opravila svoje delo, sem spet začela razmišljati o prednostih samskega stanu, kljub temu, da me čaka še silvestrovo, ko si bo spet treba izmisliti nekoga za podpisat v novoletnih sms voščilih. In ker se znova oglasim po novem letu, vam želim čim več pozitive, čim manj viroz, če pa že, pa poln hladilnik in kakšno malce bolj primerno knjigo za preganjanje dolgčasa. Vse lepo v letu 2017! Aleksandra, Marko in Giovanni.#samopovem





Ni komentarjev:

Objavite komentar