četrtek, 8. december 2016

I didn't wake up like this



Drage dame, ta je za vas. Za vas, ki vas jutranji ritual lepotičenja utrudi bolj kot osemurni delavnik. Za vas, ki se že od malih nog borite z odvečnimi dlačicami in kilogrami ter še vedno iščete pravega odtenek pudra, ki se na barvni lestvici nahaja ravno nekje vmes med barvo kože Khloe Kardashian in Gigi Hadid. Za vas, ki ta puder končno najdete, ko pa ga nanesete na obraz ugotovite, da puder na vaši koži oksidira v odtenek Donalda Trumpa. Ta barva pa je primerna samo za najstnice, ki se še vedno iščejo in ne spremljajo aktualnih novosti na področju politike. Ta blog je za vas, ki z največjim žarom in navdušenjem kupite najbolj čudovit komplet spodnjega perila Victoria's Secret, ki pa potem ostane točno to. A secret. Ker ga vaš dragi sploh ne opazi. Ali pa še huje, partnerja sploh nimate in vaše krasno novo spodnje perilo nekje v predalu čaka na občinstvo, ki ga bo nekoč cenilo. To je za vas, ki veste, kako težko je doseči videz, kot da ste ravno vstale iz postelje, a ste vseeno videti sijoče in spočite. In naj vam nekaj povem. Da bi dosegle naraven videz v stilu »I woke up like this«, potrebujete vsaj pol ure časa preživetega v kopalnici pod pravo lučjo, nekaj odtenkov rdečila, senčila, pudra, barvice za oči, barvice za ustnice, lip glossa, bronzerja in pincete. Drage dame, ta je za vse vas, who didn't wake up like this.

Vse skupaj se začne v rani mladosti, ko se kar naenkrat začnemo primerjati z manekenkami z naslovnic modnih časopisov in na svoje veliko presenečenje ugotovimo, da se z njimi precej težko primerjamo. In ko se ta prvotni šok poleže, skušamo narediti vse v naši moči, da bi bile vsaj malo podobne naši najljubši igralki ali pevki. Spomnim se svojega prvega modnega fiaska, ki se je začel z napadom na obrvi, ki so se mi vedno zdele malce preveč košate, to pa takrat seveda ni bilo in. In tako sem jih pulila do onemoglosti, dokler nista ostali samo še dve tanki črti, zaradi katerih je moj obraz dajal vtis nenehne presenečenosti, ki ni bil rezerviran samo za ure matematike. Ker pa so bili to časi Baywatcha in tiste presnete prsate Pamele Anderson, se nismo sekirale samo zaradi preveč košatih obrvi, ampak smo se sekirale tudi zaradi tega, ker naše oprsje (ko rečem naše, mislim moje) ni bilo tako bujno, lasje so bili v napačni barvi, v Ljubljani pa je človek težko dosegel zdrav in zagorel videz. In zato smo si (sem si) kupila modrček, ki je bil dvojno podložen, na kožo pa sem nanašala razne bronzerje, zaradi katerih sem bila videti kot Donald po daljšem dopustu na Karibih. Damn you, Baywatch. And damn you, Pamela.

Ker pa se moda in trendi nenehno spreminjajo, tudi puncam v današnjih časih ni ravno lahko. Sicer ni več toliko poudarka na oprsju, je pa na zadnjicah, hlače, ki bi bile dvojno podložene pa je kar težko najti. Seveda pa do velike zadnjice prideš veliko lažje kot do velikega oprsja. Manj športaš in več ješ. Skratka, današnjim dekletom je lažje kot nam in to je zagotovo trend, ki bi bil meni malce bolj pisan na kožo. Tudi moje obrvi so očitno čakale na bolj ugodno desetletje, čeprav me travme iz otroštva včasih še vedno pripeljejo do pretiranega puljenja. Edina dobra stvar vsega skupaj pa je, da nam te izkušnje iz mladosti nudijo dobro platformo za življenje po tridesetem letu, ko svojo jutranjo rutino spraviš na sam minimum. Včasih sem vstala eno uro prej, da bi si nanesla mejkap in uredil lase, zdaj vstanem pol ure prej in še mi ostane čas, da spijem kavo. Thank you, Baywatch. And thank you, Pamela.

Biti ženska pa ni samo stresno, zna biti tudi precej drago in zamudno. Za svoj basic upkeep, oziroma, da ne izgledamo tako, kot nam je bog dal, ženske porabimo kar nekaj časa in denarja. Že same osnove, kot so lepi lasje in urejeni nohti, znajo biti cel projekt in logistična mora. Recimo, če si danes na sveže nalakiraš nohte, si ne moreš umiti las (ali posode), ker si boš uničila manikuro. Če greš jutri ven, je bolje, da si danes ne pobriješ nog, ker je britje lažje, ko so dlačice malce daljše. Če zunaj piha, si ustnic ne namaži z lipglossom. Če imaš v laseh podaljške, pa nikakor ne hodi od doma brez dežnika. Če pa obiščeš kozmetičarko, pa raje odpovej tisti zmenek zvečer, ker se tvoja koža do takrat še ne bo umirila. Seveda si je treba vzeti tudi čas za kakšno rekreativno dejavnost, da vsi deli telesa ostanejo tam, kjer je bilo mišljeno, da ostanejo, kar spet zahteva čas, denar in logistično pripravljenost. Torej, če povzamemo: lasje, nohti, zmerna fizična aktivnost, koža, nakup mejkapa, losjonov za telo, obisk savne, vedeževalke, meditacija, kolagen, prehranska dopolnila… Bankrot in logistična nočna mora. Samo povem.

In še zadnja, morda najbolj pomembna stvar v življenju vsake ženske: večni boj s hormoni. Ravno zadnjič sem preračunala, da imamo ženske v povprečju deset dobrih dni na mesec. Deset dni, ko živimo brez PMS-a, menstruacije, ovulacije in/ali polne lune. Deset dni, ko nam ne gre nič na živce, ko lahko nosimo oblačila svetlih barv in ko je možnost, da koga verbalno in/ali fizično napademo, minimalna. Deset dni, ko nismo napihnjene, ko ne jokamo brez razloga, ko se same sebi ne zdimo debele in grde. Nam pa še vedno ostane ostalih dvajset dni na mesec, ko iščemo pravi odtenek pudra, ko si pulimo obrvi in voskamo noge. In zato, dragi fantje, poskusite ceniti ves vložen trud, ki je veliko bolj zahteven kot vaše tuširanje pred zmenkom. We didn't wake up like this. #samopovem



Ni komentarjev:

Objavite komentar