Prva resna kriza identitete se je pri meni pojavila ob
bližanju velike 30-ke. Čeprav sem na določenih področjih življenja dosegla to,
kar sem hotela, so nekatere stvari še vedno stagnirale in včasih celo zašle v
popolnoma napačno smer. Mislim, da vam je iz prejšnjih objav jasno, o katerih
zadevah govorim. Zdelo se mi je, kot da so se vsi moji prijatelji skupinsko
odločili, da je čas, da se poslovijo od samskega življenja in se vržejo v naslednjo
fazo odraslosti, jaz pa očitno tega obvestila nisem dobila. Krog prijateljev in
znancev se je začel neustavljivo krčiti, mene pa je vedno bolj grabila panika.
Vendar pa na silo ne gre, kar sem kmalu tudi sama ugotovila. Kakšen vlak je
včasih bolje spustiti, čeprav imaš v tej paniki občutek, da je zadnji. Jaz še
vedno raje čakam na letalo, ker sem pristaš udobne in hitre vožnje, direktno do
cilja.
Počasi sem sprejela dejstvo, da so se stvari spremenile
in raje kot to, da sem obupovala, sem se odločila, da postanem proaktivna.
Nisem pa čisto dobro vedela, kako začeti ustvarjati novi krog prijateljev,
takih, ki so še vedno kaj počeli in se niso siamsko združili s svojim
partnerjem. Nekaj časa sem celo resno razmišljala, da bi objavila oglas, nekaj
v smislu: »Išče se prijatelj ali prijateljica za skupno preživljanje prostega
časa. Rad mora imeti dolge sprehode po nočnih klubih, nasprotovati mora
protikadilskemu zakonu in mi po potrebi na silo iz rok izpuliti mobitel, če
vidi, da nekoga kličem po drugi uri zjutraj.« Ideja se mi sploh ni zdela slaba,
potem pa so mi prijateljice, ki so že posluževale spoznavanja ljudi preko
oglasov povedale, da za vsakim normalnim človekom, ki se ti oglasi, stoji še
vsaj deset čudakov. Nisem hotela izzivati sreče in sem stvarem pustila, da se
zgodijo spontano. In seveda so tudi se.
Res pa je, da so se stvari malce spremenile. Žuranje ni
več to, kar je bilo, zato sem pripravila manjši priročnik za vse, ki vas vse to
še čaka. V prvem delu vam bom predstavila morebitne nepričakovane situacije in
kako se v njih odzvati, v drugem delu pa vas čaka antropološka raziskava
profilov tipov, ki jih lahko srečate, ko greste ven. Najprej pa se lotimo
različnih vrst žuranja po 30. letu:
Zabava presenečenja – sliši se nedolžno, vendar temu ni
tako. Ne govorim o prijetnem dogodku, ko za svoj rojstni dan, nič hudega sluteč
prideš domov, tam pa te čakajo tvoji prijatelji in nazdravljajo dejstvu, da si
super kul oseba. Mimogrede, sestro že nekaj let prepričujem, da zame organizira
zabavo presenečenja, obljubljam ji, da bom res presenečena, pa nič od tega.
Bližamo se letom, ko nas lahko ob takem dogodku zadane kap, zato upam, da ne bo
predolgo čakala.
Zabava presenečenja je (po najnovejši definiciji), ko
se tvoja predstava o dogodku ne sklada s tem, kar se tam dejansko dogaja.
Recimo, enkrat sem bila povabljena na žur in ko sem prišla tja, sem ugotovila,
da je v družbi kar nekaj nosečnic. Seveda se je pogovor ves čas sukal v tej
smeri (namig: kar se da hitro spij nekaj žganega, pivo v tej situaciji ne
zadostuje) in ko sem zabijala čas z basanjem s kanapeji, me je eden od gostov
vprašal, če sem tudi jaz noseča. Ok, vprašanje je bilo v tistem trenutku povsem
na mestu, ampak vseeno je bilo v tistem trenutku zame vsega konec. In takih
dogodkov je kar precej, na zadnji žurki se nam je pridružil celo dojenček. In bila
sem presenečena. Zato vam predlagam, da se res prepričate, za kakšne vrste
dogodek gre, preden se ga udeležite. Če vas kolegica, ki ima otroke, povabi na
koncert, jo nujno vprašajte, za kakšen koncert gre, saj se zna zgoditi, da
pristanete na koncertu Ribiča Pepeta. Samo povem.
Ležerni petki – to je zadeva, ki je po 30. letu zelo
priporočljiva. Gre za sproščene večere ob pivu in družbi pri nekomu doma
(namig: fajn je, če so lokacije v peš coni, ker se za ležerne petke ni treba
posebno urediti, nočeš pa, da te vsa Ljubljana vidi brez ličil in v starih
uggicah). Običajno se tovrstni dogodki začnejo že precej zgodaj, kar pomeni, da
si do 23 h že doma, vseeno pa imaš občutek, da si večer maksimalno izkoristil.
Ostane ti pa še ves vikend za počivanje in nabiranje moči (beri: dva dni rabiš,
da se spraviš k sebi).
Deja žur – ko imaš za seboj že nekaj kilometrine na
področju žuranja, se ti lahko kasneje to tudi maščuje. Seveda si na tem
področju pridobil neprecenljivo modrost, ki jo nato nesebično deliš z drugimi,
vendar pa se ti začne dozdevati, da se stvari tudi malce ponavljajo, zlasti če
hodiš na iste kraje. Točno veš, koga boš tam srečal, glasbeni repertoar poznaš
bolje od samega DJ-a, celo zamenjaš ga lahko, ko gre na wc pa nihče ne bo opazil,
tloris prostora bi lahko narisal bolje od samega arhitekta in že na daleč lahko
oceniš tipe, ki so tam (ja, drage punce, zagotovo poznate ta terminator efekt,
namig: pojdi domov!). Običajno si naslednji dan obljubiš, da sploh ne boš več
hodil ven, ker se ne dogaja nič novega, ko pa na facebooku vidiš objavo za novi
dogodek, ga takoj potrdiš in povabiš še vse prijatelje.
Vikend paket – no, tukaj pa se že pojavi problem.
Vikend paket je namreč kombinacija ležernega petka in deja-žura, torej v petek
že kar nekaj spiješ in čeprav se večer precej hitro zaključi, samo sobota
običajno ni dovolj, da se spraviš k sebi (namig: veliko vode, kakšna kava in
obvezen popoldanski počitek, v hujših primerih morda celo dva). Tukaj je
pomembna psihofizična pripravljenost in moč pozitivnih misli. Ves dan si moraš
ponavljat mantro, da greš zvečer spet ven, čeprav je zmaga že to, da si se
spravil s kavča. Vikend pakete je zato treba natančno načrtovati že nekaj
tednov vnaprej in jih prakticirati samo v posebnih priložnostih.
No, pa smo tukaj. Upam, da vam moji namigi v tem
vikendu pridejo prav, če pa odkrijete kaj novega na tem področju pa mi obvezno
sporočite. Jaz se že spravljam v formo in sledim lastnim navodilom, pred mano je
namreč še en vikend paket. Wish me luck! #SamoPovem
Ni komentarjev:
Objavite komentar