Priznam

Priznam, da si že cel teden razbijam glavo z iskanjem nove teme za blog. Priznam, da me je inspiracija začasno zapustila in sem tako kot Carrie, ki je v podobnem trenutku obupa razmišljala o tem, da bi pisala o svojem predalu z nogavicami, jaz razmišljala o pisanju o podobno bizarnih temah. O pisanju o predalu s spodnjim perilom. Ok, nisem, pretiravam zaradi dramatičnega učinka, sem pa resno razmišljala o pisanju o zvezah skozi letne čase. Ja, tako nizko sem padla in potem še dodatno ugotovila, da I got nothing (čeprav to temo še vseeno šparam za hude čase, oziroma za naslednji teden). In zakaj je prišlo do tega? Ker sem že nekaj časa asshole free. Ja, tako je, ime mi je Aleksandra in že trideset dni nisem imela opravka s kreteni. Ker pa so kreteni gorivo, ki poganja pisanje mojih objav, na skrivaj upam, da pa mogoče v prihodnosti naletim še na kakšnega. In kakšni so pozitivni učinki te asshole free abstinence? Miren spanec, dobri živci in upočasnjeno staranje kože. In stranski učinki? Poleg začasne izgube inspiracije? Nemiren spanec, zlasti noč pred novo objavo, slabi živci in hitro staranje kože. You win some, you lose some. In če so kreteni tvoje muze, je dobra novica to, da ne rabiš prav veliko, da na kakšnega nabašeš. Vse za umetnost.

Da pa bi naletel na kakšnega tipa (da ne bom govorila samo »kreten to, kreten uno«, ta blog absolutno ne podpira diskriminacije in sovražnega govora, razen ko je res kriza in kriza je pogosto), mora človek iti ven. Minglat. Se družit. Si obleči kakšno lepo krilo in si obuti visoke petke. Biti zabaven in predvsem buden. Kar mi je težko. Res težko. Priznam. Včasih se komaj prebijem do petka. In potem obležim. Na kavču ali pa na kakšni lokaciji, ki je čim bližje mojega doma. Krilo in petke zamenjam za pajkice, uggice in širok pulover s kapuco. Any day. In ni me sram. In ko sem še v procesu razmišljanja, ali bi kam šla ali ne, se mi pred očmi zavrti cel večer (dogodek znan kot Nostradamusov efekt), ki vključuje popivanje, nesmiselne pogovore, preglasno glasbo, razmazan mejkap, madeže od vina, izgubljeno denarnico in slabo vest (kaj naj vam rečem, go big or go home), se pogosto raje odločim, da ostanem doma. Kar je ziher, je ziher. Pa še kakšnemu mačku se izogneš in to ponavadi takemu, zaradi katerega si obljubiš, da nikoli več ne boš pil. Zaradi katerega ti je še dva dni slabo in zaradi katerega se komaj losaš tistega tipa, ki je spal na tvojem kavču. Samo povem.

Priznam, da si cel teden obljubljam, da bom pospravila omaro, pomila posodo in posesala po tleh. In potem celo soboto gledam poceni kanadske filme z naslovi tipa »Sestrino maščevanje« ali pa »Moževa nezvestoba«, ko že v štartu veš, kaj se bo zgodilo. Malo para, malo muzike. In to mi paše. Sploh odkar se mi ne da več gledat Keeping up with the Kardashians, ki so bili včasih moj vir poceni zabave in sproščanja možganskih celic. I DON'T want to keep up with the Kardashians anymore. In potem se izležavam na kavču, gledam v posodo, posoda gleda mene, obljubim si, da se je bom lotila v nedeljo, nedelja potrka na vrata in na mojo vest, s posodo pa se še zmeraj samo gledava. Priznam, da je fajn, ko imaš ta luksuz, da ti v resnici ni treba narediti ničesar, kar ni življenjsko nujnega. In zato včasih preprosto uživam. V razmetanem stanovanju in v asshole free prostem času.

Priznam, da so se mi nedavno splet poklopili planeti in da je prišlo do svetega dvojčka, ki mu pravim Marjan in Venera. Za tiste, ki še ne veste, kaj to je, samo na hitro: Marjan- ko so ti vsi všeč, Venera – ko si ti vsem všeč. Morda gre za posledico abstinence na ljubezenskem področju, morda gre za planetarne premike, kakorkoli že, ko se ti to zgodi, se nič ne sprašuj in samo uživaj. Zadnjič sem se namreč zalotila, da mi je bil spet všeč nek rdečelasec v neki kuharski oddaji. Tko, na polno se mi je zdel dober tip, dokler me ni bližnja oseba ponovno postavila nazaj v realnost in mi povedala, da tip sploh ni hud. Meni pa se je še Ed Sheeran zdel stokrat lepši od Brada Pitta. In takrat sem se znova zavedla, da imam Marjana. Ko pa sem se sprehajala po mestu pa sem ugotovila, da tudi mene precej opažajo predstavniki nasprotnega spola. Torej gre za Venero. Ali pa samo zelo veliko luknjo v pajkicah ali pa kakšen list v laseh. Kdo bi vedel. In kaj mi nuca tale sveti dvojček? Čisto nič. Ker sem preveč lena, da bi si trenutno s tem sploh dala opravka. Priznam. Obdobje zena in notranjega miru ni vredno porušiti zaradi nobenega seksi rdečelasca.

Tako, jaz sem svoje povedala in to objavo spremenila v čisto pravo spovednico. Priznam, da se zdaj počutim bolje. In kaj priznate vi? Pustite kakšen komentar, priznanje ali pa random tedenski citat. Spovednica je zdaj odprta za širšo javnost. :) #samopovem