Ker je videti, da zime kar ne bo in ne bo konec in ker
so verjetno tudi vas zadnji tedni dežja in mraza potisnili v čisto pravo
depresijo, tako, ki ji ne pomagata niti pivo in xanax, sem se odločila, da bo
moja objava tokrat bolj spomladansko obarvana. Na nebu so se danes namreč že
pokazali prvi sončni žarki, debele zimske jakne so zamenjali svetli in bolj
privlačni kosi oblačil, ljudje pa so videti manj samomorilsko in sem ter tja
vidiš že kakšen nasmešek. Vendar pa se v tem času začne tudi čisto pravo
obdobje prebujanja hormonov ter uradni začetek famoznega obdobja, ki mu pravim
»Marjan Rožanc«. Tisti, ki me poznate, že zelo dobro veste, za kaj gre,
marsikdo od vas je bil tudi priča temu vremenskemu fenomenu, ki se me vsake
toliko poloti. Seveda se je ta fenomen polotil tudi vas, ni nujno, da spomladi,
Marjan je namreč vseskozi prisoten, da pa bi izvedeli, o čem točno govorim, se
moramo vrniti v preteklost, ko se je vse skupaj začelo in dobilo svoje ime.
Pred leti (točne številke ne bom omenjala) sva se s
sošolko iz srednje šole začeli intenzivno pripravljati na maturo (beri: jaz sem
bila sama doma, imeli sva dostop do alkoholnih pijač, bilo je nekaj zabav in
nenapovedanih obiskov, knjige pa so bile ves čas v vidnem polju, da sva imeli
občutek, da dejansko nekaj počneva v tej smeri). Ko je bila na vrsti
slovenščina, sva ugotovili, da za branje knjige, ki je bila na maturi,
enostavno nisva imeli več časa (beri: bili sva zmačkani). Poklicali sva nekaj
ljudi, izkoristili nekaj vez in se dokopali do filma, posnetega po knjigi, ki
je bila na maturi. Naj povem, da je šlo za knjigo Ljubezen, ki jo je napisal
Marjan Rožanc. Naj vam povem tudi to, da je šlo za najdaljši dve uri mojega
življenja, kljub temu, da sem pogledala že marsikateri DiCaprijev film (nočem
reči, da so njegovi filmi dolgočasni, so pa ekstra dolgi).
Zunaj je že vse cvetelo, hormoni so divjali na polno,
midve pa bili zaprti v sobi in sva bili primorani gledati zelo dolgočasen film.
Po kakšni uri pa sva presenečeno ugotovili, da je igralec v filmu v bistvu zelo
privlačen. Najprej sem do spoznanja prišla jaz, potem še prijateljica in zadnja
ura filma ni bila več tako zelo naporna. Verjetno se vam za enkrat to še ne zdi
nič kaj šokantnega, počakajte pa, da vam povem, da je bil ta noro seksi igralec
v resnici čisto navaden tipček, precej bled in suhljat in imel je rdeče lase.
Skratka, bil je fant, ki ni ustrezal nobenemu od najinih kriterijev in šele
zvečer sva se zalotili, da nama je med gledanjem filma nekaj čudnega zabliskalo
v glavi. Od takrat pojavu, ki je zelo podoben začasni neprištevnosti oziroma
stanju po tistem tretjem pivu, pravim kar Marjan.
Marjan se lahko pojavi kadarkoli, ni časovno omejen, znan
pa je po temu, da so ti kar naenkrat všeč skoraj vsi predstavniki nasprotnega
spola. Morda je malce bolj omejen na pomlad in poletje, ko na ulicah in
kavarnah srečuješ več ljudi, le ti pa so manj oblečeni in bolj nasmejani, ni pa
nujno. Marjan je vseprisoten pojav, ki začasno zamegli um tudi najboljšim. Prvi znaki Marjana pa so tisti, ko se zalotiš, da ti je všeč skoraj
vsak tip, ki ga vidiš na ulici. Kar naenkrat se začneš spraševati, kako je možno,
da so povsod sami hudi tipi in kako to, da tega nisi prej opazila. Si bila
preveč zatopljena v svoje misli? Preveč izbirčna? In ko pride do tega, je
odgovor samo eden. Imaš Marjana.
V tem primeru so prijateljice (ki v tistem trenutku nimajo
Marjana) ključnega pomena. Meni se je namreč že zgodilo, da sem nekega
spomladanskega dne kar nekaj časa opazovala dva fanta, ki sta se mi zdela noro
privlačna. To sem povedala tudi kolegici, ki je bila z mano in šele ko me je
kolegica prijazno opozorila, da sta dotična fanta mladoletna in naj ju neham
gledati, sem dojela, za kaj gre. Moj Marjan je šel tudi v drugo skrajnost, ko
sem opazila hudo seksi tipa in ga pokazala sestri, ta pa je rekla, da gre za
starejšega plešastega gospoda. Seveda je v mojem primeru treba upoštevati tudi dejstvo,
da na daleč zelo slabo vidim in v javnosti ne maram nositi očal, in to, dragi
moji, v kombinaciji z obdobjem Marjana, lahko vodi v katastrofo globalnih
razsežnosti, kar potrjuje dejstvo, da sem nekoč na Tajskem več ur opazovala
starejše Azijce pri igranju nogometa. Samo povem.
Obstaja pa še en fenomen, in sicer, ko opaziš, da si ti
tisti, ki si ga nasprotni spol nenehno ogleduje. Moja draga kolegica pravi, da
imaš takrat Venero v znaku. Seveda vsakdo od nas sem in tja komu ukrade pogled,
ko pa opaziš, da se število pogledov pojavlja v večjem številu, pa je zelo
možno, da je prišel tisti čas v letu, ko je tvoja privlačnost podvojena,
zahvaljujoč planetarnim in lunarnim premikom. To je čas, ki ga je treba pošteno
izkoristiti. Morda se lahko nasmehneš tistemu čednemu neznancu, ki ga vsak dan
vidiš na avtobusu, ali pa več časa preživiš zunaj, in če se Marjan in Venera
čisto slučajno prekrivata, lahko pride do magičnega trenutka. Tebi so vsi všeč,
ti si všeč vsem, trenutek, o katerem lahko samo sanjamo.
Mislim, da se pri meni Marjan že počasi pojavlja, za
Venero pa nisem tako zelo prepričana. Zadnjič sem namreč stala pred prehodom za
pešce in čakala na zeleno luč, ko sem s kotičkom očesa opazila, da si me neki fant
zelo intenzivno ogleduje. Pomislila sem: »Ok, vem, da danes ekstra dobro
izgledam, pa lase imam umite, samo res me ni treba tako očitno gledati. Spet ta
Venera.« Potem pa mi je fant pristopil in ugotovila sem, da je šlo za sošolca
iz gimnazije, ki ni bil prepričan, če sem ta prava in me je zato tako očitno
gledal. Totalen fail.
Kakorkoli že, prihaja pomlad, z njo pa po možnosti tudi
Marjan in Venera., ki sta v majhnih dozah zelo dobrodošla in priporočljiva. In
ker pisca tedenskih misli še vedno iščem, vas tokrat zapuščam samo z novičko,
da smo videli Wernerja, ki pa ni bil oblečen v belo. Bil pa je nasmejan. Itak. #SamoPovem
Ni komentarjev:
Objavite komentar